Centarot za nauchno istrazhuvanje i promocija na kulturata „Haemus” beshe organizator na prviot Festival na drevna rimska kultura „Scupini Romani” (Rimjani od Skupi) shto se odrzhi vo nedelata (6 noemvri) vo kompleksot „Oreov lad” kaj Skopje.
Na festivalot beshe prikazhana rekonstruirana rimska naselba i beshe otslikano sekojdnevieto na Rimjanite koi vo antikata zhiveele na ovie prostori – pokraj drugoto, mozheshe da se degustira hrana od toa vreme (jadenja so med, orevi, leshnici, rastitetlni pashteti, rimski leb napraven so kozjo sirenje, vino…) posluzhena vo sadovi od keramika. Vo improviziranata rimska naselba imashe rabotilnici za keramika, nakit, pletenje, izrabotka na mozaik, rimski frizuri i obrabotka na metal, i sekoja od niv ja vodeshe struchnjak vo oblasta, a bea odrzhani i predavanja na soodvetni temi. Isto taka, bea prezentirani i rachno izraboteni predmeti inspirirani od originalnite najdeni na teritorijata na Makedonija, najmnogu od lokalitetot Skupi kaj Skopje, a koi se chuvaat vo muzeite.
Organizatorite nosea nakit i avtentichna obleka (toga, hiton, tunika…) izrabotena od modnata dizajnerka Magdalena Tanevska, glavno od volna i len – kako shto koristele i Rimjanite. Posetitelite osven shto imaa mozhnost da probaat od hranata, mozhea da se oblechat vo rimska obleka i da se fotografiraat.
– So ogled na bogatoto kulturno nasledstvo od rimskiot period vo Makedonija, sakavme da napravime nastan kade posetitelite kje se vratat nazad vo vremeto i kje dzirnat za moment kako izgledal rekonstruiran sekojdnevniot zhivot na starite Rimjani, kakva moda imale, kakov nakit nosele, od kakvi sadovi jadele, na koj nachin ja podgotvuvale hranata i kakvi zanaeti praktikuvale, izjavi Vasilka Dimitrovska, arheolog i direktor na „Haemus”.
Idejata za vakov festival postoela chetiri godini, odnosno od osnovanjeto na „Haemus”, a intenzivno go podgotvuvale vo izminatite deset meseci.
Vo organizacijata na „Scupini Romani” bile vklucheni i arheolozi od poznatiot i mnogu poseten Arheoloshki park „Viminacium” vo severoistochna Srbija, koj e eden od najgolemite lokaliteti od rimskiot period na Balkanot.
– Nashiot Viminacium e iskluchitelno znachaen lokalitet, vsushnost voena struktura, legionerska kota koja datira ushte od prviot vek p.n.e. Toj imal znachajna uloga vo istorijata. Na prostorite na deneshna Srbija vo nekoj moment prestojuvale, se rodile ili pominale 17 rimski imperatori i site zad sebe ostavile odredeni arheoloshki vrednosti. Tie postepeno se istrazhuvaat za da bidat dostapni na poshirokata javnost, reche ambasadorkata na Srbija vo Makedonija, Dushanka Tomikj, koja ushte istakna deka ovaa sorabotka e potvrda za dobrite relacii vo kulturata megju dvete sosedni drzhavi.
