Da kazheme ushte na pochetokot: poradi toa shto vo filmot se prikazhani del od dzverstvata na UChK od 2001, celata makedonska Vlada se krena na noze za da go “popluka” i da se ogradi od najnoviot film “Ruganje na Hrista” na rezhiserot Jani Bojadzi.
Prv vo javnosta izleze ministerot za kultura Asaf Ademi (zaedno so Agencijata za film na RM) a potoa istiot stav go povtori i premierot Zoran Zaev: “filmot manipulira i tendenciozno igra so istoriskite nastani i taka mu nashtetuva na sozhivotot i zhivotot na gragjanite – od chii pari se finansiral istiot”! Ministerot Ademi objavi deka vo idnina kje ima nov zakon za finansiranje na proekti od kulturata spored koj kje se navedat tochno koi temi kje mozhe da bidat obrabotuvani vo tie dela (cenzura!?). Premierot, pak, dodade deka kje naredi filmot “Ruganje na Hrista” da nema promocija vo zemjata (so drugi zborovi da bide zabranet za prikazhuvanje).
Ironijata da bide pogolema, nitu ministerot nitu pak premierot ne go gledale filmot!?!?!
Filmot na Bojadzi beshe poddrzhan od Agencijata za film na konkursot vo 2015 so nad 290.000 evra, pod raboten naslov „Zdivot na Angelot” vo produkcija na negovata kukja „Orion prodakshn”. Bojadzi e producent, rezhiser, scenarist, montazher i produkciski dizajner na ovoj film. Filmot e makedonsko-grchko-francuska koprodukcija, a svetskata premiera beshe na 30 avgust na Filmskiot festival vo Montreal vo nekompetitivna programa.
Spored informaciite na oficijalnata stranica na Bojadzi, prikaznata vo filmot e za Aleksandar Filipopulos (go igra Ljupcho Todorovski- Upa), novinar vo poznat politichki magazin vo Pariz, Francija, so poteklo od Grcija, vo denovite koga negoviot lichen i profesionalen zhivot e na raskrsnica, dobiva pismo od Vani (Mladen Krstevski) inaku negov bratuched od Grcija deka tatko mu Lazar (Meto Jovanovski) umrel vo Makedonija. Togash sѐ trgnuva naopaku.
„Aleksandar, vo Francija dramatichno ja napushta negovata sopruga Magda (Jana Klejn, Francija) i od Pariz se vrakja vo Atina a od tamu vo negovoto rodno mesto, seloto German (Agios Germanos) na severot od Grcija pokraj Prespanskoto Ezero. Ottamu toj trgnuva vo potraga po vistinata za toa koj vsushnost bil negoviot tatko Lazar Filipovski. Potragata kje go odnese vo Skopje i nazad kon Grcija. Na toa zhivotno patuvanje sluchajno so nego kje zamine mladata i egoztichna Andrea Papadina (Joana Pilihu, Grcija), koja begajkji od dotogashniot naporen i komliciran zhivot na umetnichki fotograf vo golemata Atina, na severot, vo Makedonija, kje gi napravi fotografiite na nejziniot zhivot, niz niv raskazhuvajkji ni za misterijata na zapletkanite chovechki, kulturni i politichki odnosi pomegju Makedonija i Grcija i Makedoncite i Grcite”, veli Bojadzi vo neodamneshno intervju za „Radio Slobodna Evropa”.
Tamu kazha deka „Ruganje so Hristos” ima krajno ednostavna, no i prilichno komplicirana struktura. Chetiri prikazni se raskazhuvaat oddelno, sekoja za sebe, no site vzaemno se vkrstuvaat vo edna prikazna.
Vo intervjuto Bojadzi veli deka 2001 godina e kluchna i presvrtna godina za Makedonija i ottamu nejzinoto mesto vo filmot. Istaknuva deka vo nego ima edna cela dramaturshka linija vo koja Lazar Filipovski na pat od Skopje kon Tetovo kje bide grabnat od teroristite na UChK (zaedno so rabotnicite na GP “Mavrovo”).
„Toa se tri vistinski nastani koi nie gi obrabotuvame za da pokazheme deka nekogash instrumentite i sredstvata se tolkuvaat kako sredstva za sloboda, a nekogash se tolkuvaat kako sredstva za teror. Idejata na filmot e da kazheme deka nitu eden teror ne napravil nishto dobro, tuku deka sekoj teror ragja i sozdava nov teror. Zatoa i podnaslovot na filmot e: Sekoj protiv sekogo – Gospod protiv site! Se obiduvame da kazheme deka koga kje trgneme protiv sekogo kojznae kade kje zavrshime”, veli Bojadzi vo navedenoto intervju.
Prikazhanite dzverstva na UChK navistina se sluchija
Vo filmot se prikazhani slednive nastani od 2001:
1. Ubistvoto na mladiot Vancho Karanfilov vo Tetovo, koj beshe zastrelan dodeka igrashe kosharka.
2. Bitkata kaj Radusha
3. Kidnapiranjeto na pettemina rabotnici na GP „Mavrovo” na avtopatot kaj tetovskoto selo Zhelino na 8 avgust 2001, vo momentot koga ja obelezhuvale soobrakjajnicata. Kidnapiranjeto go izvrshile 30-ina lugje, chlenovi na UChK. Nedolzhnite civili bile odneseni vo nepoznat pravec i cel den dzverski izmachuvani, tepani i secheni po teloto, a potoa pushteni. Po torturata vrz niv, koga edvaj se dovlechkale do Tetovska bolnica, Fikret Nuhiu, lekarot od Itna pomosh, im rekol deka ne im e nishto, pokazhuvajkji im ja vratata. Raskrvavenite lugje gi zgrizhile medicinskite sestri i drug lekar. Sluchajot Mavrovski rabotnici, beshe eden od chetirite sluchai koi Megjunarodniot sud za voenite zlostorstva vo Hag gi vrati vo Makedonija, za da se procesuiraat i sudski zavrshat vo zemjata. Za vreme na vladeenjeto na VMRO-DPMNE, Sobranieto na Republika Makedonija na 24 juli 2011, so 62 glasa „za” go usvoi avtentichnoto tolkuvanje na Zakonot za amnestija, so shto gi zatvori hashkite sluchai Mavrovski rabotnici, Lipkovska brana, Neproshteno i Vodstvo na UChK.
Poraneshni “uchki” mu se zakanuvaat
Filmot „Ruganje so Hrista” minatata sedmica ja osvoi nagradata za inovacija na filmskiot festival vo Montreal. Dodeka rezhiserot Jani Bojadzi vo Montreal dobival prestizhna nagrada od fimskoto zhiri, vo zemjata negovoto semejstvo dobiva zakani od strana na nekogashnite pripadnici na UChK.
Informirajkji ja javnosta za zakanite, Bojadzi veli deka soopshtenieto na Ministerstvoto za kultura koe prethodno objavi deka “filmot e obid site Albanci da se proglasat za teroristi”, e voved vo fashizam i cenzura.
“Jas ne im se plasham. Jas sum partizansko dete. Losho e toa shto zakanite gi trpat i moite deca, izjavi Bojadzi. Ova shto go promovira Vladata e uberfashizam! Ne vi se plasham voopshto! Prashajte sѐ shto ve interesira, kje vi odgovoram. Na krajot, civilizirano e da kupite bilet, da otidete vo kino i da ne se soglasuvate so nishto so toa shto kje go vidite na platnoto. I, se razbira, dokolku mislite taka, javno da debatirate za sѐ, bez da mi se zakanuvate so razni UChK-iskustva i principi!
Srekjna sloboda! Vi posakuvam da vladeete tolku dolgo kolku shto kje bide dovolno eden cel zhivot da se sramite od ova!” – napisha rezhiserot Jani Bojadzi.
