Predupreduvanjata shto gi dade ruskiot ambasador deka Makedonija kje stane cel na vozvraten napad pri nash vlez i konflikt na NATO so Moskva se samo politichki dekor bez realna osnova, veli generalot Blagoja Markovski.
Spored nego, nashata Vlada nemashe potreba da se vmeshuva vo konfliktot megju Velika Britanija i Rusija, no oti situacijata e mnogu porelaksirana od onaa shto ja pretstavuva ambasadorot Oleg Shcherbak i administracijata na pretsedatelot Vladimir Putin.
„Mislam deka chlenkite na sojuzot i Rusija se napagjaat verbalno. Deneska odnosite megju zemjite se bilateralna, pa internacionalna rabota, a na krajot zavrshuvaat vo Obedinetite nacii. Ako vekje sakate da zboruvame so takov jazik, togash pri sluchaj na intervencija prvo treba da mu ja mislat Bugarija i Romanija, a potoa i site drugi 27 zemji chlenki na NATO. Nashata cel i ideja za vleguvanje vo sojuzot e poradi obezbeduvanje bezbednost i integritet, a ne borbeni akcii. Dokolku si sam, odbranbeniot sistem chini poskapo otkolku koga si so partneri”, veli Markovski.
Premierot Zoran Zaev, isto taka, reche deka ne postoi opasnost od narushuvanje na odnosite so Rusija.
„Oficijalnite stavovi na visokite lichnosti od Ruskata Federacija se deka zakonite mora da se pochituvaat. Sluzhbite shto rabotat nasekade, toa se pred sè ovlasteni, odnosno akreditirani diplomatski pretstavnici, nashi Rusi ovde i nasekade vo svetot, mora da gi pochituvaat vienskite konvencii, odnosno ona shto znachi obvrski shto samite zemji gi prifatile, a sekako i zakonite na matichnite zemji”, reche Zaev.
Pretsedatelot na Vladata ja potvrdi informacijata dadena od ministerot za nadvoreshni raboti Nikola Dimitrov vo vrska so proteruvanjeto ruski diplomat poradi, kako shto reche, postoenje seriozni somnezhi, odnosno dokazi potkrepeni so dokumentacija i vo soglasnost so diplomatskite proceduri i oti vo sluchajov e postapeno soglasno Vienskata konvencija i domashnite zakoni.
„Prethodno preku MNR go kontaktiravme i pretsedatelot Ivanov. Toj ima svoj stav, no nie ja zakluchivme i taa postapka pred da ja doneseme samata odluka”, reche Zaev. Zaprashan dali postoi opasnost od narushuvanje na odnosite so Rusija, toj reche deka ne bi trebalo da se sluchi toa.
Ruskiot ambasador vo zemjata, Oleg Shcherbak, smeta dokolku vlezeme vo „agresivniot politichko-voen sojuz”, kje staneme baza na NATO, a bezbednosnata sostojba nema voopshto da se podobri.
„Dokolku stanete chlenka na ovoj sojuz, a NATO ja napadne Rusija, togash Makedonija kje stane cel na vozvraten napad. Ne se zakanuvame, tuku sakame kako prijateli da vi ukazheme koi i kakvi kje bidat posledicite od eventualen vlez vo NATO”, reche Shcherbak.
Ruskoto ministerstvo za nadvoreshni raboti soopshti deka gi izvestilo ambasadorite na 23 zemji, koi naredija proteruvanje ruski diplomati poradi sluchajot „Skripalj”, a megju koi i Makedonija, oti ist broj nivni diplomati se proglaseni za persona non grata. Vo soopshtenieto na ministerstvoto se veli deka tie zemji proterale ruski diplomati poradi navodno truenje so nerven agens vo Velika Britanija na poraneshniot ruski dvoen agent Sergej Skripalj i negovata kjerka Julija. Zemjite koi bea informirani za proteruvanje na diplomati se: Avstralija, Albanija, Germanija, Danska, Irska, Shpanija, Italija, Kanada, Latvija, Litvanija, Makedonija, Moldavija, Holandija, Norveshka, Polska, Romanija, Ukraina, Finska, Francija, Hrvatska, Cheshka, Shvedska i Estonija. Vo soopshtenieto se veli deka Rusija go razgleduva proteruvanjeto vo pomal obem na diplomati od Belgija, Ungarija, Gruzija i Crna Gora. Ruskoto ministerstvo ne go navede NATO, od kade shto se proterani sedum Rusi.
(“Nezavisen”)
