Za ovie posledni desetina godini vo Makedonija navleze shund muzika od stranstvo, vlijaeshe duri i na nashite deca, i toa teshko kje se menuva, veli profesorot Kire Kostov.
Vesta deka Vladata kje ja restartira muzichkata produkcija na MRTV gi izraduva dobar del od muzicharite i muzichkite producenti, dodeka drugi pak se somnevaat dali voopshto mozhe da se revitalizira, da se krene na noze neshto shto vo poslednite desetina godini i – ne postoi.
Od Vladata soopshtija deka celta e makedonskata muzichka produkcija da zajakne i da go ima sjajot na minatoto, a ne kako vo izminatite deset godini preku subvencii da se producira nekvalitet. Na predlogot do Vladata rabotea i Kire Kostov, Zhivoin Glishikj, Slave Dimitrov, Ljupcho Mirkovski i Budimka Imeri.
Portalot “Plusinfo” napravi anketa pomegju domashnite poznati muzichari i tvorci na muzika na prashanjeto: “Na koj nachin mozhe da zajakne muzichkata produkcija na MRTV?”.
Valentino Skenderovski:
– Muzichkata i kasetna produkcija na MRTV praktichno i ne mozhe da zajakne, zatoa shto ednostavno ne postoi so godini. Za zhal, poleka no sigurno, na sistematski nachin, kako narachano, poslednite nekolku rakovodstva dobro se potrudija da ja zakopaat tolku dlaboko, shto nikoj vekje ne ni pomisluvashe deka postoi mozhnost da se vozobnovi. Iskreno, mnogu se raduvam i se nadevam deka se kje bide vo red. Ne znam dali voopshto na svetot postoi drzhava koja nema svoja institucija koja treba da se grizhi za muzikata i nejziniot progres – veli Valentino Skenderovski, profesor na Fakultetot za Primeneta muzika pri Univerzitetot za audiovizuelni umetnosti-ESRA.
Kire Kostov:
– Smetam deka krajno vreme e da se vrati sjajot na muzichkata produkcija, ako voopshto e mozhno sega, bidejkji mnogu e „ispushtena”, kako vo izveduvachka, taka i vo avtorska smisla. Za ovie desetina godini kolku shto postoeshe ovaa muzichka dupka, vo Makedonija navleze shund muzika od stranstvo, vlijaeshe duri i na nashite deca, i toa teshko kje se menuva. Revitalizacijata na muzichkata produkcija na MRTV kje vkluchi i digitalna oprema vo studijata. Kako profesor na Fakultetot za muzichka umetnost, mozham da kazham deka od moite studenti mozhe da se popolni del od „Big Bendot” za da pochne da raboti. Treba vreme, no gi imame decata. Mnogu e golema provokacijata da zazhivee neshto shto e urnato, no, jas sum optimist, mora da intervenirame i toa da go smenime. Se nadevam deka se shto e ispushteno kje go vratime na kolosekot, na zdravi osnovi – veli Kostov.
Ljupcho Mirkovski:
– Muzichkata produkcija e zamislena da ima redakcii na zabavna, narodna i klasichna muzika, koi sekoja vo svojata oblast kje narachuvaat, snimaat i kje gi realiziraat delata na site avtori, a osobeno na mladite koi treba da gi pottikneme da tvorat povekje, zatoa shto imaat potencijal. Vo ramkite na muzichkata produkcija kje ima Big Bend, naroden orkestar, orkestar chalgii i orkestar na narodni instrumenti so muzichari vo redoven raboten odnos. Takanarechenite ansambli, muzichki sorabotnici so honoraren status, bi bile kamerniot orkestar, meshaniot hor i detstkiot hor. Muzichkata produkcija kje bide otvorena za sorabotka so site avtori i muzichari voopshto, se razbira preku „filter” koj se vika muzichki kolegium, kade shto kje se preslushuvaat i pregleduvaat predlozhenite dela, koi potoa, kje bidat sekako ponudeni na site mediumi, dokolku se zainteresirni da gi emituvaat na svoite programi – objasnuva Mirkovski.
Petar Georgievski-Kamikaza:
– Ne sum premnogu optimist zashto ne gledam koj mozhe da ja potturne voopshto rabotata od pochetok, sega, koga megju timot nema nieden menadzer. Jas bev urednik na zabavnata redakcija vo Muzichko-kasetnata produkcija petnaesetina godini, vo periodot koga d-r Jane Kodzobashija go predvodeshe timot. Vo toj period bea izdadeni 11 izdanija na antologiska narodna muzika. Vo zabavnata muzika bea proizvedeni 176 potpishani izdanija, megju koi na „Zijan”, „Arhangel”, „Area”, „Sanatorium”, Jakov Drenkovski, Dzoksi, Garabet Tavitjan i drugi vrvni muzichki iminja. Od toa vreme izvira celata dobra makedonska muzika, zashto pred nas nemashe izdanija. Se vozobnovi i Skopskiot festival, na koj bev direktor dvanaeset godini. Pod rakovodstvo na Mate Grujovski, urednikot na narodnata redakcija, se postavi festivalot „Cvetnici”. Se vozobnovi Tancoviot orkestar i Reviskiot orkestar od koj pak, proizleze evroviziskiot nastap na Makedonija. Toa beshe vremeto koga muzichkata produkcija na MRT go imashe svojot rascut. Potoa, so promena na menadzerskiot tim, sleduvaa godini koga se rasturija Reviskiot i Tancoviot orkestar, a od 2005 godina ne se proizvede niedno muzichko izdanie. Vo ponovo vreme, Skopskiot festival se organizirashe za fantastichna suma od 176.000 evra, bez vklucheni honorari na avtorite. Vo nasheto vreme pak, taa suma iznesuvashe okolu 32 iljadi marki za celiot Festival – zakluchuva Georgievski.
Se tvorelo za dusha i za slava, a ne za pari
Georgievski ja naglasuva i razlikata na rabotata vo toa vreme i vo deneshno vreme, potencirajkji deka vo vremeto na uspeshnata rabota na Muzichkata-kasetna produkcija, timot bil voden od entuzijazam, dodeka vo ponovo vreme interesot e glavno vo zarabotuvachkata na poedinci.
– Menadzerskiot tim od toa vreme raboteshe za da mu sluzhi na narodot, za skromni plati od tristotini germanski marki i so golem entuzijazam da se napravi neshto. Ne dobivavme nikakvi subvencii, a napravivme mnogu. Povazhno ni beshe pishuvanjeto na istorijata na makedonskata muzika, otkolku parite, zashto parite kje se potroshat, a istorijata ne mozhe da se izbrishe. Koi izdanija se izdadoa ottogash?! Koj mozhe da ja potturne voopshto rabotata od pochetok, sega, koga nema menadzer? Ako makedonskata muzichka produkcija sega dobiva shansa da se zajakne, smetam deka treba da se povika za glaven konsultant d-r Jane Kodzobashija, koj e vo polna fizichka i umstvena kondicija, bidejkji tokmu toj gi postavi novite standardi na najuspeshniot period od Muzichko-kasetnata produkcija. Inaku, teshko e da se nadevame deka neshto kje trgne na podobro – dodava muzicharot Petar Georgievski – Kamikaza.
Za podgotovka na reshenieto za muzichkata produkcija na MRT kje bide angazhirana rabotna grupa od Kabinetot na pretsedatelot na Vladata, ministerstvata za kultura, za finansii, za informatichko opshtestvo i administracija, MRT i Agencijata za audio i audiovizuelni mediumski uslugi. Rabotnata grupa e zadolzhena vo rok od 30 dena po nejzinoto formiranje da podgotvi analiza na finansiskite implikacii i aktite na MRT i do Vladata da dostavi informacija za analizata so koi institucii kje treba ponatamu da postapat i praktichno da se sprovede procesot na revitalizacija na muzichkata produkcija na MRT.
(“Plusinfo”)
Virtuozot Pece Atanasoski ja svirel gajdata vo “Lipe cvatu” na Bijelo Dugme
Malkumina znaat deka svoj pechat vo osmiot album na edna od najpoznatite eks-JU grupi “Bijelo dugme”, ima i virtuozot na gajda od prilepsko, Pece Atanasoski.
Albumot koj izlegol vo 1984 godina i e poznat kako “Kosovska devojka” e vo izdanie na diskografskata kukja “Diskoton” i e sniman vo studijata na RTV Skopje, RTV Zagreb i RTV Saraevo.
Na nego se naogjaat 10 pesni, a edna od niv e i legendarnata “Lipe cvatu”, na koja gajdata pisnuva od samiot pochetok i e delo tokmu na Atanasovski. Drugite narodni instrumenti na istata pesna gi sviri Narodniot orkestar na MRTV od toa vreme.
