Ima li navistina shema vo mobiliziranjeto na “tepachite” i nasilstvata so megjuetnichki triger?
Tepachkata na skopskoto Kale se sluchi vo fevruari 2011 (izborite bea na 5 juni 2011), a vandaliziranjeto na spomenikot na car Dushan beshe vo dekemvri 2013 (izborite bea vo april 2014)
Nacionalizmot e najevtinata karta na koja politicharite igraat vo presret na sekoi izbori, komentiraat analiticharite po megjuetnichkite incidenti koi se sluchija izminatite denovi. Po napadite vrz Albanci na ploshtadot Makedonija vo Skopje, pa potoa i na Makedonci vo blizina na trgovskiot centar Mavrovka, vo javnosta se pojavija kritiki deka megjuetnichkite incidenti se sluchuvaat sekogash koga vo zemjata ima nekakva politichki kriza ili vo presret na izbori.
Poznatiot jugoslovenski pisatel Danilo Kish vo svojot esej „Za nacionalizmot” veli deka nacionalizmot pred sè e paranoja. Aleksandar Cvetkoski od nevladinata AGTIS od Prilep veli deka tokmu politikata ja stimulira taa paranoja. Toj potsetuva deka vo izminatite godini nacionalistichkata retorika i megjuetnichkite incidenti se zasiluvale sekogash koga se priblizhuvaat izbori.
„Nie sme paranoichni so samoto toa shto nemame nikakov razvien sistem na samoidentifikacija na lugjeto i im ostanuvaat samo nekolku oski. Inaku, rekle deka patriotizmot e poslednoto skrivalishte na neranimajkovcite i obichno lugjeto koi nemaat nishto drugo, koi ne mozhat nishto pozitivno za sebe da kazhat obichno se zanimavaat so takvi raboti. Toa politikata moshne go stimulira, toa go vidovme vo ovie nekolku godini deka moshne silno e stimuliran nacionalizmot. Duri i koga go nema, duri i koga lugjeto ne sakaat da vlezat vo taa shema, tie naogjaat nachin da go stimuliraat toj nacionalizam”, veli Cvetkoski.
Tepachkata na skopskoto Kale, tepachkite niz gradskite avtobusi vo glavniot grad, pa duri i oshtetuvanjeto avtomobili i palenjeto avtobus vo presret na lokalnite izbori vo 2013 godina se samo del od megjuetnichkite incidenti koi se sluchuvaa, pa stivnuvaa vo izminatite godini. Del od ekspertite i nevladiniot sektor so godini predupreduvaat deka i pokraj milionskite kampanji za megjuetnichka tolerancija, tokmu vlasta e taa koja gi vloshuva megjuetnichkite odnosi po potreba. (“Slobodna Evropa”)
