I liderot na vladejachkata partija Nikola Gruevski i prviot chovek na opoziciskiot blok Zoran Zaev denovive najavija deka se podgotveni za izbori na koi kje pobedat
Od den na den raste pritisokot za utvrduvanje na nov izboren datum. SDSM go zamrzna uchestvoto vo Sobranieto na RM dodeka Ustavniot sud ne ja raschisti dilemata okolu zakonitosta na SJO, “sharenite” se vratija na ulicite, megjunarodnata zaednica gi pritiska pregovarachkite timovi na chetirite politichki partii. Denovive i liderot na vladejachkata partija, Nikola Gruevski i prviot chovek na opoziciskiot blok, Zoran Zaev, objavija deka se podgotveni za izbori na koi kje pobedat.
„Vo narednite 4 ili 10 meseci, kako i da e, Makedonija kje stavi kraj na ovaa politichka igra i politichka hajka”, poracha Gruevski vo sabotata pri odbelezhuvanjeto na 25-godishninata na Unijata na mladi sili. Spored nego „VMRO-DPMNE e siguren pobednik na slednite izbori, koga i da se. Shto porano – podobro, za da se skratat shtetite na ekonomijata, shto vsushnost se direktni shteti vrz grbot na narodot, na nevrabotenite, siromashnite, kompaniite i celoto opshtestvo”, reche Gruevski.
I Socijaldemokratskiot sojuz na Makedonija e podgotven za izbori. Liderot na opoziciskata partija, Zoran Zaev, vo intervju za Radio Slobodna Evropa reche:
„Nie sme edinstvenata partija shto vo dekemvri donese izborna programa na kongres, podgotvena so formiran shtab da vleze vo izborni aktivnosti… Jas mozhebi sum prv politichar vo vrvot na golemite politichki partii koj doagja od praktichniot, od delovniot sektor. Ekonomskite politiki mora da dadat rezultat shto kje go pochuvstvuvaat site gragjani i semejstva”, veli Zaev.
Vo ovoj moment, politichkite pregovori za izlez od krizata se vo prekin, otkako vo ponedelnikot bezuspeshno zavrshi ushte edna sredba vo rezidencijata na EU vo Przhino. Neizvesno e za koga kje bidat prezakazhani parlamentarnite izbori. Oktomvri ili noemvri se terminite koi se spomenuvaat kako mozhna opcija za brzi izbori. Drug mozhen termin za predvremeni parlamentarni izbori, shto se spomnuva vo politichki krugovi e maj slednata godina, odnosno vo redovniot termin za lokalnite izbori. Poslednata opcija se parlamentarni izbori vo redovniot termin, odnosno vo prvite meseci na 2018 godina. No tolkavo prolongiranje na procesot za izlez od krizata, sepak, ne e najposakuvana varijanta so ogled na vloshuvanjeto na politichkata situacija vo zemjata.
„Partiite se samite odgovorni da ja donesat nivnata zemja nazad na evroatlantskiot pat. Politichkata kriza pochna da ima negativni posledici za zemjata i za nejzinata evroatlantska idnina. Ova ne e voobichaeno i sekoe ponatamoshno nedejstvuvanje kje ima posledici. Konkretnite rezultati i robusnite reformi vo slednite nedeli kje bidat kluchni za toa dali Evropskata komisija kje gi povtori svoite preporaki vo sledniot godishen izveshtaj”, poracha minatata nedela portparolkata na EK, Maja Kocijanchich, a slichni poraki upati i amerikanskiot ambasador Dzes Bejli.
Se cheka kakva ocenka kje dade Sovetot na EU
Denovive treba Sovetot na EU da ja dade redovnata shestmesechna ocenka za napredokot na Makedonija kako zemja-kandidat za chlenstvo. Pred edna sedmica, na podgotvitelniot sostanok na ministrite za nadvoreshni raboti na zemjite-chlenki na EU stana jasno deka nema da ima poseriozni zakani kon Makedonija. Ministrite na nekolku zemji, pretezhno od Centralna Evropa no i Kodzijas od Grcija, se izjasnile deka nivnite vladi nema da poddrzhat sankcii kon Makedonija bidejkji se smeta deka so toa kje se nanese povekje shteta. Sepak, ostanuvaat kritikite za nefunkcionalnata demokratija, a grchkiot minister duri izjavil deka “Brisel gi razmazil vlastite vo Skopje”.
Realnata politika se vrati na scena
Od pochetokot na maj vo zemjata povtorno e vospostavena politichkata vlast kakva shto beshe pred edna godina. Edinstveno razlichno e imeto na premierot. No Gruevski i ponatamu funkcionira kako vistinski premier, shto se gleda od negovite nastapi: toj gi objavuva slednite merki na Vladata, nemu mu referiraat ministrite… Da ne bea strancite, Gruevski odamna kje raschisteshe so Zoran Zaev i SDSM (preku “Puch”). Okolu aktuelnata politichka kriza vo zemjata i zamrznatite pregovori, svojot stav denovive go iznese i pretsedatelot Gjorge Ivanov. Toj vo poslednoto obrakjanje do javnosta (a vednash potoa i vo intervju za dnevniot vesnik „Dnevnik”) poracha deka mestoto za reshavanje na site sporni prashanja, pa i krizi, e samo vo instituciite na drzhavata, a ne na ulica ili vo stranskite ambasadi.
Tezata koja ja zastapuvaat Gruevski i Ivanov im e zaednichka: politichkite krizi ne se reshavaat so zakani, uceni i pritisoci i rushenje na instituciite i vospostaveniot praven i demokratski sistem. Ako ne mozhe da se vodi dijalog, togash edinstvenoto neshto shto ostanuva e da se pochituvaat utvrdenite proceduri, velat dvajcata.
No, vo Makedonija problemot e tokmu vo razlichniot rakurs od koj se gleda na postavenosta na instituciite i vospostaveniot praven i demokratski sistem.
Ako za VMRO-DPMNE sostojbata vo zemjata e odlichna (bi bila i podobra da ja nema opozicijata) i odi kon idealna, za SDSM i za zapadnite sojuznici slikata e porazitelna – namesto demokratija ima avtoritaren rezhim, instituciite se pod celosna kontrola na vlasta a pravdata e selektivna. Takva beshe ocenkata na Komisijata na Pribe, a vo ista nasoka bea i preporakite na Evropskata komisija pred Przhinskiot dogovor. Zatoa beshe formirano i Specijalnoto obvinitelstvo koe prezema da gi raboti krivichnite prijavi shto SDSM gi podnese pred edna godina, a Drzhavnoto javno obvinitelstvo gi ignorirashe.
Edinstveno za shto site se soglasuvaat e deka krizata mora da se razreshi preku izbori.
Podgotovki za izbori sepak ima
Drzhavnata izborna komisija i pretstavnicite na chetirite najgolemi partii se soglasija za formiranje rabotna grupa, koja kje napravi nov obid za novo „provetruvanje” na izbirachkiot spisok. “Neka se napravi onaka kako shto predlaga SDSM”, soglasen e Nikola Gruevski. Vo plan e dopolnitelna proverka na 71,000 glasachi za koi nema nikakva evidencija, sporni se i 42,000 izbirachi za koi ne postoi evidencija deka pobarale biometriski dokument ili se vodat na nepostojni adresi, kako i 170,000 glasachi koi navodno zhiveat vo stranstvo i tie kje figuriraat na poseben izbirachki spisok.
Zasega neuspeshni ostanuvaat ushte pregovorite okolu relevantnoto i odgovorno odnesuvanje na mediumite. SDSM bara da ima zapretena kazna za novinarite koishto kje pravat spinovi i kje promoviraat lazhni informacii, dodeka VMRO-DPMNE ne se soglasuva pod izgovor deka toa kje znachi ukinuvanje na slobodata na mediumite.
