Sergija e roden 1933 godina vo selo Volino, vo mnogu siromashno semejstvo. Osnovno uchilishte zavrshil vo rodnoto selo, mala matura vo Belchishta, a za da go prodolzhi shkoluvanjeto, toj na mladi godini kje otpatuva vo Belgrad. Tamu, vo togashnata jugo-prestolnina, kje odraboti desetina godini kako gradezhen rabotnik i kje se zbogati so nacionalno, patriotsko chuvstvo.
Po vrakjanjeto vo Volino, Sergija nemozhejkji da go podnese tutorstvoto na selskite vlasti kje zastane vo odbrana na svoite soselani. Za prv pat toj kje bide pritvoren od opshtinskite vlasti vo 1952 godina pri organiziranje na verski vasilicharski proslavi. Potoa kje sleduva pritvoranje poradi otporot kon nasilno sprovedenata merinizacija na selskoto stocharstvo. Sergija kje gi organizira mladincite za vrakjanje na nasilno uzurpiranite mladinski dom i selsko zemjishte, odzemeni od Zemjodelskiot kombinat „Strushko Pole” poradi likvidacija na Zemjodelskata zadruga „Pobeda” od selo Volino, bez da se osudat storitelite na toj kriminalen akt.
Sergija na 17-ti septemvri 1966 godina kje im reche zbogum na svoeto rodno Volino, Ohrid i Makedonija i kje se doseli vo gratcheto Gringila, vo Avstralija. Razdelbata so Makedonija i so najmilite rodnini i prijateli, pogotovo so soprugata Danica Kajmakoska kje ja dozhivee moshne trogatelno.
Po doagjanjeto vo Avstralija, Sergija kje se vraboti vo najgolemata avstraliska livnica „Stilvork” vo Port Kembla, kade kje ostane se do negovoto penzioniranje. Negoviot duh nema da ostane miren ni vo ovaa nova zemja. Najprvo vo 1968 godina kje se zachleni vo Liberalnata partija, na koja 1981 godina kje i osniva nejzina podruzhnica vo naselbata Koniston, potoa toj kje se vkluchi vo crkovniot zhivot na crkvata „Sveti Dimitrija Solunski” vo Volongong vo 1972 godina, vo koja kje ima chest da bide izbiran vo nejziniot odbor: za sekretar osum godini, za pretsedatel edna godina i za potpretsedatel chetiri godini. Vakvive rakovodni mesta vo ovaa crkovna opshtina ne mozheshe sekoj da gi dobie, zashto izbranite chlenovi vo odborot zemaa zakletva za chesno rabotenje so baknuvanje na kama i pishtol postaveni na bibliska kniga. Kako pochituvan Sergija kje bide delegiran za uchesnik na Crkovnta konferencija koja se odrzha vo 1983-ta godina vo crkvata „Sv. Gjorgji” vo Melburn. Vredno e da napomeneme deka Sergija kje bide inicijator za otvoranje na prvoto makedonsko uchilishte vo naselbata Gringila vo 1972 godina, dodeka vo 1973 godina kje bide organizator za frlanje na svetiot krst vo morskite vodi na Bogojavlenskiot praznik vo Volongong.
Vo 1979 godina Sergija kje go formira drushtvoto „Ohridski jubilej”, koe pet godini kje gi odrzhuva proslavite posveteni na osloboduvanjeto na gradot Ohrid – 7-mi noemvri. Idejata na Sergija za zbratimuvanje na Volongong so Ohrid beshe ostvarena na 7-mi noemvri 1981 godina.
Poradi organizacijata na kulturnite nastani i chlenstvoto vo Liberalnata partija, na 15-ti dekemvri 1980 godina na Sergija shiroko kje mu gi otvorat vratite vo premierskiot kabinet vo Kanbera, koj na togashniot premier na Avstralija Malkolm Frajzer kje mu podari rezbana kutija so makedonski reljefi. Sergija kje nastapi so svoe izlaganje i na Konferencijata odrzhana vo Hrvatskiot klub vo Panchbol, Sidnej, vo 1989 godina, protiv odlukata na avstraliskata vlada koja mu izdade viza na zloglasniot chetnichki vodach Vojislav Sheshelj za vlez vo Avstralija. Vo 1980 godina toj kje se zachleni vo F.K „Gringilski lavovi” i so upravata kje orginiziraat Gringilsko sredselo, koe tradicionalno kje se odrzhuva za vreme na site povazhni verski praznici. Mnogu e vazhno da se zabelezhi deka toj so grupa Makedonci kje ja registriraat dobienata parcela vo mesnosta Port Kembla Grench za Makedonsko grobishte. Toj, preku bratuched mu Spase kje sorabotuva i so najpoznatiot makedonski disident Dragan Bogdanovski, na kogo za registriranje na partijata VMRO-DPMNE kje mu isprati zavidna parichna suma. Isto taka toj kje bide izbran vo upravata na osnivachkiot zadgranichen odbor na VMRO-DPMNE za Nov Juzhen Vels vo 1991 godina.
Sergija kako Makedonec i patriot e moshne poznat vo makedonskata zaednica shirum Avstralija. Ne se znae tochniot broj na onie na koi im podal raka da prestojuvaat vo negoviot dom, na onie koi gi vrabotil vo livnicata vo „Stilvork” i na onie koi gi ispratil na rabota vo rudnicite vo Zapadna Avstralija.
Posledite godini od svojot zhivot Sergija gi minuva vo svojot dom, pridruzhen od negovoto semejstvo: soprugata Danica, sinovite Samoil i Jane, snaite Daniela i Dzeki i vnuchinjata Anstasija, Monika, Viktorija, Dzems i Shanel.
