Strukturata prostor-vreme pretstavuva zatvoreni patishta vo prostorot (horizontalno) i vo vremeto (vertikalno). Kvantnite chestichki patuvaat preku „crvji dupki” nazad vo vremeto i se vrakjaat na istata lokacija vo prostorot i vremeto.
Nauchnicite napravija simulacija za patuvanjeto niz vremeto, so upotreba na chestichki od svetlinata koi ja imaat ulogata na kvantni chestichki isprateni daleku i potoa vrateni vo nivnata originalna prostor-vreme lokacija.
Ova e golem chekor napred kon spojuvanje na dvete najnespoivi teorii vo fizikata.
Zatoa shto patuvanjeto se do crnata dupka za da proverime dali objektot koj go drzhime kje se iskrivi, skrshi ili kje se vrati nazad zaedno na neobjasniv nachin e neshto kako trik, nauchnicite reshija da najdat tochka na spojuvanje megju opshtata relativnost i kvantnata mehanika vo laboratoriski uslovi, i postignaa uspeh.
Avstraliskite nauchnici od Shkolata za matematika i fizika pri Univerzitetot vo Kvinslend sakaa da gi zatvorat dupkite vo razlikite koi postojat pomegju dvete najprifateni teorii vo fizikata, shto ne e lesna zadacha: od edna strana, ja imame Ajnshtajnovata teorija za opshtata relativnost, koja go predviduva odnesuvanjeto na masivni predmeti, kako planeti i galaksii, no od druga strana imame neshto chii zakoni sosema se sudiraat so Ajnshtajnovata teorija – a toa e Teorijata za kvantnata mehanika, koja go opishuva nashiot svet na molekuralno nivo.
A tokmu tuka neshtata stanuvaat interesni: se ushte nemame konkretna ideja za site principi na dvizhenjeto i interakcijata koja ja potvrduva ovaa teorija. Prirodnite zakoni za prostorot i vremeto ednostavno tuka se krshat.
Chestichkite na svetlinata koi bea koristeni vo istrazhuvanjeto se poznati kako fotoni, i vo ovaa studija na Univerzitetot vo Kvinslend tie bea zamena za kvantnite chestichki so cel da se otkrie kako tie se odnesuvaat dodeka se dvizhat niz prostorot i vremeto.
Timot nauchnici napravi simulacija na odnesuvanjeto na eden foton koj patuva nazad niz vremeto preku „crvja dupka” i se srekjava so samiot sebe – ostaren identichen foton.
– Koristevme eden foton za ova, no patuvanjeto niz vremeto beshe simulacija so koristenje na vtor foton koj kje ja odigra ulogata na prethodna inkarnacija na foton koj patuva niz vremeto, reche Tim Ralf, profesor po kvantna fizika.
Otkritieto beshe objaveno vo spisanieto „Nejchr Komjunikejshn” i dobi poddrshka od kluchnite institucii za kvantna fizika vo zemjata.
Nekoi od najgolemite primeri zoshto dvata pristapi ne mozhat da se pomirat se odnesuva na t.n. povtoruvanje prostor-vreme. Ajnshtajn tvrdi deka mozhete da patuvate nazad niz vremeto i da se vratite na pochetnata tochka vo prostorot i vremeto. Ova pretstavuva problem voobichaeno poznat kako „paradoksot na dedo i baba”, koj beshe objasnet od Kurt Goidel vo 1948 godina.
– Ako treba da trgnete na pat niz vremeto nazad i sakate da sprechite dedo vi i baba vi da se sretnat, a so toa da go sprechite sopstvenoto ragjanje, klasichnite zakoni na fizikata kje sprechat da bidete rodeni, zakluchi Goidel.
No, Tim Ralf razmisluvajkji za ova vo 1991 godina sfatil deka takvata situacija mozhe da bide izbegnata so koristenje na fleksibilnite zakoni na kvantnata mehanika.
– Svojstvata na kvantnite chestichki se nejasni ili neizvesni za da se pochne so niv, pa zatoa toa im dava dovolno prostor za dvizhenje za da se izbegnat nekonzistentni situacii pri patuvanje niz vremeto, veli toj.
Se ushte postojat nachini vo koi naukata ne gi testirala tochkite na doblizhuvanje megju opshtata relativnost i kvantnata mehanika – kako koga relativnosta se testira pod ekstremni uslovi, kade nejzinite zakoni izgleda deka se nakrivuvaat, isto kako vo blizina na horizontot na crnata dupka.
No, zatoa shto ne e lesno da se pristapi na eden, nauchnicite od Univerzitetot vo Kvinslend bea predizvikani so testitranje na ovie tochki na konvergencija na fotonite.
– Nashata studija dava uvid kade i kako prirodata mozhe razlichno da se odnesuva od ona shto go predviduvaat teoriite, reche profesor Ralf.
