Interesni rezultati pokazhuva arheoloshko istrazhuvanje na drevniot antichki makedonski grad Brianij, na lokalitetot Gradishte – Graishka Chuka, nad seloto Graishte – Opshtina Demir Hisar.
Arheoloshkiot lokalitet, koj pretstavuva nizok dominanten rid nad seloto Graishte, okolu koj vrti rekata Erigon (Crna Reka), se istrazhuval i prethodno, no ne tolku temelno i posveteno. Godinava, pod rakovodstvo na prof. d-r Antonio Jakimovski, aktivno se raboti na lokalitetot. Ovie istrazhuvanjata se vrshat vo ramkite na vladiniot kapitalen proekt „Antichkoto Kralstvo Makedonija”, a se realizira preku Upravata za zashtita na kulturnoto nasledstvo, Filozofskiot fakultet – Skopje i Institutot za istorija na umetnost i arheologija. Poddrshka za proektot, kako i obezbeduvanje obroci i prestoj za istrazhuvachite na lokalitetot, dade Opshtinata Demir Hisar. Na ridot ushte vo arhajskiot period (7-7 vek pred n.e.) bila oformena naselba, koja so ogled na prastariot pat pokraj rekata brgu prerasnala vo grad. Na vrvot od ridot bil akropolot – gorniot grad, dodeka okolu nego po padinite bile oformuvani terasite shto go chinele dolniot grad, na vkupna povrshina od 12 hektari. Pri arheoloshkite istrazhuvanja se otkrieni vkupno 101 moneta, od koi edna e srebrena, a drugite se bronzeni, potoa 25 olovni zrna – proektili za prakja od sredniot makedonski period, dva vrva od streli od zhelezo, chetiri bronzeni prsteni, dva olovni tega i eden srednovekoven bronzen krst od tipot enkolpion. Posebno vnimanie predizvikuvaat otkrienite antichki moneti na makedonskite kralevi Aleksandar III Makedonski, Kasandar, Antigon Gonat, Filip V i Persej. Direktorot na Upravata za zashtita na kulturno nasledstvo, prof.d-r Viktor Lilchikj-Adams, veli deka vo tekot na izminatite decenii se uveril vo visokite civilizaciski vrednosti na Gradishteto kaj Graishte vo Demirhisarsko. Arheoloshkiot lokalitet bil istrazhuvan mnogu malku, incidentno, pri shto bea sobrani elementarni informacii za negovite kulturni horizonti. – Tokmu poradi toa, mnogu sum zadovolen shto ovaa 2016 godina konechno i reshitelno gi zapochnavme prvite arheoloshki istrazhuvanja od poshiroki razmeri vo drevniot grad Brianij/Dobrun, koi ja iznesoa na videlina ovaa skapocena kolekcija od 100 antichki i srednovekovni moneti, pomegju koi posebno se raduvam na monetite na makedonskite kralevi, koi go nadopolnuvaat ogromniot fond na iljadnicite moneti na makedonskite kralevi otkrien na celata teritorija na Republika Makedonija, i sekako nedvosmisleno i kristalno chisto go posvedochuvaat iskonskoto pravo na imeto na nashata Republika Makedonija – izjavi Lilchikj-Adams pri posetata na lokalitetot. – Momentalno akcentot e staven na Demirhisarskiot region, potochno na arheoloshkite lokaliteti Graishka Chuka i Buchin. Pronajdeni se golem broj naodi, od koi najmnogubrojni se monetite, nad 100 dosega, a najgolemiot broj pripagjaat na makedonskite kralevi – veli toj. Gradot Brianij/Dobrun pretstavuva kulturno-civilizaciski favorit na Opshtinata Demir Hisar, a sekako i na Republika Makedonija, shto mozhe vednash da se koristi vo ramkite na kulturno–arheoloshko–turistichkiot razvoj na Opshtinata Demir Hisar. Izvonrednata centralna mestopolozhba, neposrednata blizina so glavniot grad Demir Hisar, izvonredno bogatite kulturni horizonti vo gradot so nedvizhni i dvizhni arheoloshki ostatoci ovozmozhuvaat za moshne brzo i dogledno vreme da se organizira sekojdnevna poseta na turistichki grupi na lokalitetot, no i oformuvanje na respektabilna muzejska zbirka vo ramkite na Domot na kulturata na Demir Hisar, koja vo dogledno vreme ili so vreme mozhe da prerasne vo Muzej na Demir Hisar, kade shto mozhat da se izlozhat mnogubrojnite arheoloshki naodi i od ostanatite dvaesetina pomali gradovi i tvrdini vo celiot Demirhisarski Region (Gradishte kaj Obednik; Kale kaj Zashle; Gradishte kaj Zhvan; Gradishte kaj Sopotnica; Kula kaj Babino; Vinov Grad Zavrton kaj Sloeshtica; Gradishte – Boishte; Gradishte – Zheleznec; Gradishte – Golemo Ilino; Gradishte – Postralec; Kale – Crsko i drugite). Gradonachalnikot na Opshtina Demir Hisar, Ljupcho Blazhevski, veli deka kako del od podolgorochni vizii, programski opredelbi i lichna zalozhba, Opshtinata Demir Hisar vo sorabotka so Upravata za zashtita na spomenicite na kulturata, go inicirala dogovorot da se izvrshi terensko istrazhuvanje na drevniot antichki makedonski grad Brianij, shto se naogja na arheoloshkiot lokalitet Graishka Chuka, na okolu dva kilometri severoistochno od Demir Hisar. – Dogovoreno e celiot dvizhen arheoloshki materijal shto kje bide pronajden da ostane vo nasledstvo na Opshtinata, a perspektivno da obezbedime soodveten prostor za otvoranje na respektabilna lokalna muzejska postavka. Smetam deka se raboti za znachaen pochetok na arheoloshkite istrazhuvanja na Demirhisarsko, region shto e prepoln so ogromen broj arheoloshki lokaliteti, od koi najimpresivni se drevnite gradovi i tvrdini. Zapochnatite aktivnosti imaat cel i da ja podignat javnata svest za zashtita i zachuvuvanje na dvizhnoto i nedvizhnoto kulturno nasledstvo na Opshtinata Demir Hisar, a sekako i da go iniciraat razvojot na nashata Opshtina Demir Hisar i preku kulturata, arheologijata i turizmot – veli Blazhevski.
(“Telegraf”)
Kaj Velmej pronajdena megarska chasha
Drevniot grad koj doprva kje gi predizvikuva arheolozite za podlaboki istrazhuvanja se naogja kaj seloto Velmej vo Opshtina Debrca. Otkrieni se dvizhni arheoloshki artefakti so docnoantichka proveniencija, shto datiraat vo docnata antika, potochno vo periodot od IV do VI vek n.e. i prvpat e snimena osnovnata planimetrija na utvrduvanjeto. Prvichnata konstatacija na istrazhuvachite iznese na videlina ostatoci od znachajno docnoantichko utvrduvanje so karakter na gratche, mikroregionalen centar na jugoistochniot agol na Debarca vo raniot vizantiski vek.
