Od nekogashen lider, do bezmalku gubitnik vo bitkata so regionalnata konkurencija. Makedonskite ski-centri stanuvaat se poneatraktivni. Ekspertite apeliraat za seriozna strategija za podobruvanje na sostojbite.
Na Shapka i Mavrovo na ednodnevno skijanje, vo Bansko, Borovec ili Kopaonik na povekjedneven zimski odmor. Makedonskite ski-centri vekje seriozno kaskaat zad konkurencijata vo regionot. Od nekogashni glavni pribezhishta za vljubenicite vo zimskite sportovi, sega vekje teshko se borat i kako krajna alternativa za izbor na zimska turistichka destinacija. Podatocite deka duri 80% od Makedoncite gi preferiraat Bugarija i Srbija se mozhebi razocharuvachki, no ne i iznenaduvachki so ogled na sostojbite vo koi se naogjaat domashnite zimski centri. Potencijal ima, no negovata iskoristenost e rechisi minimalna. Ekspertite predupreduvaat deka bavnata modernizacija nasproti ekspresnata izgradba na luksuzni centri vo sosedstvoto, e edna od kluchnite prichini shto Makedonija vekje so godini registrira namaluvanje na brojot na nokjevanja vo domashnite zimski centri:
„Planinskiot turizam e slozhen vid turizam, toj podrazbira odrzhuvanje na infrastrukturata, podobruvanje na kvalitetot na uslugite vo smestuvanjeto, no i vo animacijata. Okolnite zemji, kako na primer Bugarija i Srbija vnesuvaat sodrzhini koi dosega ne bea zastapeni vo planinskiot turizam, od tipot na ponuda so spa-paketi no i drugi pridruzhni sodrzhini. Nie ne uspevame nitu vo toj del da se nametneme kako zemja koja vo minatoto na Balkanot imashe znachitelna uloga vo razvojot na ovoj vid turizam. Mora da se donese strategija, koja za zhal ja nema, da se zacrtaat prioritetni celi kon promena na sostojbite i kako tie da se ostvarat. Sekoj organizaciski subjekt da mozhe da si go najde svoeto mesto vo obezbeduvanjeto na razvojot, drzhavata, lokalnata vlast no i privatnata inicijativa. Shto se odnesuva do finansiite i privatnite inicijativi ochigledno e deka vo Makedonija toa ne e na najvisoko nivo, ne samo vo ovoj sektor, tuku i vo drugi. Prichinite za toa se razlichni”, predupreduva univerzitetskiot profesor Naume Marinkovski.
Kako edna od prichinite dovolno e da se navede iskustvoto na ski-centarot Kozhuf koj od moderna i skapa investicija stana zhrtva na neodgovornosta na nadlezhnite institucii. Milionskiot proekt so ambicii da stane glaven regionalen centar e soochen so apsurden problem. Beshe izgraden pat, no da se stigne do tamu e nevozmozhno zashto sega toj e zabranet za soobrakjaj!?
„Nie sme najgolemata grinfild investicija vo Makedonija vo turizmot. Vladata donese odluka i izgradi regionalen pat vo dolzhina od 17 kilometri po site standardi i mozham da kazham kako vozach deka e eden od najdobrite planinski patishta vo regionot. No za zhal otkako patot e predaden vo upotreba kon krajot na 2013-ta godina firmata koja e nadlezhna za negovo odrzhuvanje, ‘Makedonija pat’, veruvale ili ne, nema chepnato nitu edno kamche. Redovno odrzhuvanje ne postoi i toa predizvika da se zatnat site odvodni shahti, potkopuvanje na asfaltot i vo momentov patot e neupotrebliv i zatoa minatata godina drzhavniot inspektor za patishta go zatvori. Povedovme i postapka protiv javnoto pretprijatie ‘Makedonija pat’, barame sami da go prezememe odrzhuvanjeto na kolovozot no pravnite prechki ne sprechuvaat vo toa”, reagira Angel Nakov, izvrshen direktor na ski centar „Kozhuf”.
Zoshto nekoj dozvolil vakov apsurden problem i dali nekoj kje nosi odgovornost za toa, odgovor ne dobivme.
Ideite za moderni zimski centri vo Makedonija gi ima od poodamna. Nadlezhnite potroshija eden kup sredstva za studii, master proekti, tenderi. Za najgolem del od niv se tvrdi deka postoi interes, no ne i realizacija. Se ushte nema nishto nitu od ambicioznite najavi za modernizacija na Popova Shapka chij master plan predviduva investicii vo iznos od 30 milioni evra shto treba da ja pretvorat Shapka vo eden od najmodernite centri vo regionot. Realizacijata na prvata faza beshe planirana za 2017 no rabotite se ushte tapkaat vo mesto. Vo faza na master plan e i proektot ski centar na Galichica. Realizacijata na ovoj proekt se procenuva na okolu 76 milioni evra, a osven projaven interes zasega nema i konkretna ponuda od stranski investitori. Podolgo vreme se zagovara idejata za skijachki centar i na planinata Vodno kade paralelno so vtorata faza na izgradbata na zhicharnicata se planira izgradba na chetiri ski-pateki. I ovoj proekt e vo faza na potraga po privaten investitor.
