Na 3 juni vo Belgrad vo 2013 godina se odrzha prvata zaednichka vladina sednica na vladite na Republika Makedonija i Republika Srbija. Makedonija go vrati gostoprimstvoto vo fevruari 2015 godina koga Skopje beshe domakjin na vakvata zaednichka sednica. Se chineshe deka odnosite pomegju dvata soseda ne mozhat da bidat podobri.
„Srbija ima od kogo da uchi!”, reche vo 2015 godina srpskiot premier Aleksandar Vuchikj i dodade deka Srbija go preslikuvala makedonskiot model za da privleche povekje investicii. Duri ja pofali sednicata vo Skopje kako mnogu pouspeshna od onaa vo Belgrad vo 2013 godina. Ako togash premierot Vuchikj so svojot kolega Nikola Gruevski zboruvaa za evrointegraciski procesi, reformi i zapadni investicii, deneska pretsedatelot Vuchikj zboruva za neprijatelski deluvanja protiv Srbija vo Makedonija vednash po sredbata so ruskiot ambasador vo Belgrad na kojashto prethodno najavi industriski zoni vo Srbija za privlekuvanje ruski stranski investicii.
Po poslednite sluchuvanja se postavi prashanjeto koga Makedonija od partner i dobar sosed se pretvori vo zemjata od kojashto Srbija gi povlekuva svoite diplomati. Hronoloshki se chini deka problemite vo vrskata pochnuvaat so promenite vo vlasta vo Makedonija. Po predvremenite parlamentarni izbori vo Makedonija koi se odrzhaa vo dekemvri minatata godina Aleksandar Vuchikj od pozicija na premier se trudeshe vo svoite javni nastapi da ostavi vpechatok na vozdrzhan politichar vo pogled na vnatreshnata kriza vo Makedonija. No mediumite bliski do Vuchikj sekojden vodea vistinska informativna vojna poddrzhani od srpskoto izdanie na ruski „Sputnik”.
Zoran Zaev – premierot koj ne go sakaat ni Vuchikj, nitu Putin
(Dez)informaciite se shirea vo srpskiot mediumski spektar po portalite, potoa zavrshuvaa preneseni na srpskite TV stanici i vesnici koi vazhat za kontrolirani od establishmentot na Vuchikj, a potoa istite bea prezemani od ruskite drzhavni mediumi. Na kraj, so ushte posenzacionalistichki naslovi i verzii od originalite zavrshuvaa preneseni vo makedonskite mediumi kako „Sitel TV”, „Kanal 5″, „Alfa”, MTV, vesnicite na MPM koi sega ne se izdavaat, portalite „Infomaks” „Kurir”, „Republika”, „Netpres”. Shirejkji ja paranojata deka Zoran Zaev so zapadnite partneri kako SAD i EU saka da ja prodade Makedonija na Albancite, suptilno sugeriraa deka Makedonija ima i drug izlez od krizata osven evroatlanskite integracii. Toa beshe Rusija.
Zemjata kojashto svoeto posledno soopshtenie za Makedonija go beshe pratila vo 2013 godina i toa za sredba pomegju dve drzhavnichki delegacii od navidum sporeden karakter, odednash stana aktivna na Balkanot i se baveshe revnosno so politichkite okolnosti vo Makedonija. Toa beshe Rusija. Nivnite izjavi reflektiraa nedvosmislena potvrda na paranojata i lazhnite vesti koi gi shirea srpskite i makedonski opskurni portali so nejasna sopstvenichka i ureduvachka struktura.
Ako Vuchikj reterirashe, Moskva toa ne go praveshe, tuku taa dade otvorena poddrshka na Gruevski. No, sepak, vo likot na Aleksandar Vuchikj mozheshe da se vidi putinoviot agent. Ovaa prolet Vuchikj ja zapochna kampanjata za pretsedatel na Republika Srbija. Chetiri dena pred izborite vo Srbija, Vuchikj otpatuva na Rusija na sredba so Putin. Taa sredba ne beshe ni malku beznachajna ako se ima predvid faktot deka so svojata kandidatura za pretsedatel Aleksandar Vuchikj celeshe kompletno da ja konsolidira svojata mokj vo zemjata, neshto shto prethodno mu uspea na Gruevski. Ushte poznachajna beshe negovata izjava dadena po sredbata so Putin, a toa e deka Putin mu prenel oti ne e zadovolen so vlada na SDSM vo Makedonija.
„Najdolgo se zadrzhavme na regionot, sevkupnata situacija, nadvoreshnite vlijanija vrz regionot, izjavi Vuchikj, koj po razgovorot so Putin i so ruskiot shef na diplomatijata, Sergej Lavrov, steknal vpechatok deka Moskva ne poddrzhuva formiranje vlada predvodena od liderot na SDSM, Zoran Zaev. Kolku shto zapadnite sili ja poddrzhuvaat vladata na Zoran (Zaev) i albanskite partii, tolku mi deluva deka ruskiot pretsedatel ne e na taa strana”, reche Vuchikj vo intervju za televizijata “Pink”.
Tenzichnata i provokatorska atmosfera vo regionot ilustrirana preku prekrshuvanje na mokjta vrz malata i nestabilna Makedonija imashe i svoe finale vo nastanite od 27 april koga vo Sobranieto na RM imashe linch vrz liderot na SDSM Zoran Zaev i pratenicite od opozicijata. Vredi da se spomene deka ruskoto Ministerstvo za nadvoreshni raboti den po izborite vo Makedonija otvoreno zastana na stranata na Gruevski, velejkji deka Zaev so pomoshta na SAD i Soros ne smee da bide premier, tuku legitimen pobednik e Gruevski i VMRO-DPMNE.
Aferata „Zhivalevikj” – tochka na presvrt
“NovaTV” zaedno so Mrezhata za izvestuvanje za kriminal i korupcija (OCCRP) i britanskiot vesnik „Gardijan” objavi istrazhuvachka storija potkrepena so dokumenti koi shto posochija na meshanje od strana na Rusija vo Makedonija so cel destabilizacija na regionot i sprechuvanje na evroatlanskite integracii, osobeno NATO. Seto toa se pravelo preku srpskite razuznavachki sluzhbi, a vmeshan beshe i makedonskiot pratenik od srpsko poteklo Ivan Stoilkovikj. Objaveni bea i transkripti pomegju nivnite razgovori, a se sugerirashe deka tie se zadolzheni za kreiranje na mediumskata propaganda koja dolevashe maslo na ognot vo vekje zakrvenata i podelena Makedonija. Za agentot na BIA, Goran Zhivaljevikj se potvrdi deka bil prisuten vo Sobranieto vo tolpata koja vleze vnatre i sprovede linch. Postoeja i relevantni dokazi koi ukazhuvaa na toa deka ovie lugje bile sledeni od makedonskite sluzhbi i vo vremeto na Sasho Mijalkov kako direktor na UBK. Vmeshan beshe i novinarot i pratenik na Srbija, Miroslav Lazanski. Paralelno techeshe i golema propagandna kampanja nasochena kon SAD, EU, mediumite, nevladinite organizacii i politicharite od opozicijata vo Makedonija. Taa beshe sproveduvana preku lobi aktivnostite na VMRO-DPMNE, a silno poddrzhani od ruskite i srpskite nacionalistichki mediumi i prijateli na vlasta na Vuchikj.
Oficijalna Srbija ne odgovori nishto za aferata „Zhivalevikj” i obvinuvanjata za meshanje vo vnatreshnite raboti na Makedonija. Srpskata odbrana beshe deka Zhivalevikj ne dejstvuval protiv protokolite i deka vo Sobranieto imalo i drugi stranski sluzhbi. (kraj na maj, izjava na Vuchikj vo Brisel).
Skopje si kjuti i za Zhivalevikj i za Stoilkovikj
Za ovaa afera so srpskite sluzhbi vo Makedonija se ushte chekame nekakva institucionalna razvrska, ako poradi bezbednosni i regionalni prichini voopshto ja ima. Makedonskata reakcija beshe mlaka, a srpskata rechisi arogantna. NOVATV i togash i sega prasha vo kabinetot na novata vlada dali instituciite imaat stav ili nekakva istraga vo vrska so deluvanjata na srpskata i ruskata sluzhba ovde, no i aktivnostite na makedonski pratenici vo nasoka na destabiliziranje na zemajva, kako sluchajot so Ivan Stoilkovikj. Naprotiv, kako vo paralelen univerzum Stoilkovikj poddrzhan od Stevcho Jakimovski prodolzhi da odi na sredbi vo Rusija i da zboruva za formiranje na neutralna voena zona na Balkanot, shto bi znachelo oddalechuvanje od evroatlanskite perspektivi.
Od ovie sluchuvanja navamu mrazot pomegju Skopje i Belgrad pochna da stanuva ledeno ezero. Povremeno se provocirashe so izmisleni vesti za navodna vojska od Kosovo koja zaedno so Zaev kojznae shto i planirala, Dachikj otvoreno zboruvashe deka se kae shto ja priznale Makedonija pod ustavnoto ime, za vchera sostojbata da eskalira so povlekuvanjeto na diplomatskiot personal na Srbija od zemjava nazad vo Belgrad. Vuchikj i Dachikj, ministerot za nadvoreshni raboti, obvinija deka imaat soznanija deka srpskata ambasada bila cel na razuznavachki aktivnosti vo Makedonija od strana na treti sluzhbi.
Provokacite na Vuchikj vo kampanjata
Kako provotakorski beshe ocenet i spotot na Vuchikj vo predizbornata kampanja koja ja vodeshe, a vo koja na srpskite gragjani im vetuvashe deka „nema da dozvoli makedonsko scenario”. Analizata na „Peshchanik” pravi analiza za ovie potezi na Vuchikj koi bea oceneti kako provokatorski i vo linija so ruskata politika na Balkanot i Evropa.
So potvrduvanjeto na vlasta na SDSM i imenuvanjeto na Zoran Zaev kako premier drastichno se promeni nadvoreshnata politika na Makedonija. Zalozhbite za evroatlanskite integracii bea brendirani kako prioritet od strana na novata administracija. Dogovorot so Bugarija i reafirmiranje na bliskata sorabotka so Bosna i Hercegovina, ushte edna balkanska zemja koja mozhe da e potencijalen problem po odnos na bezbednosta na regionot, se chini deka pochna da se gleda kako prechka na mnogu tugji agendi.
Deka obidite za rusko meshanje vo jugoistichna Evropa, osobeno krevkiot Zapaden Balkan ne se samo naduvana prikaska potvrduvaat mnogu napisi i istrazhuvanja od relevantni mediumi vo svetot. Stravovite od novi problemi na Balkanot gi prenese i „Vol Strit Zhurnal” vo svojata sekcija “mislenja”, neshto shto vo novinarskiot svet ne se broi kako „samo ushte eden tekst od megjunarodna politika”, tuku naprotiv. Na neodamneshen tink-tenk sostanok, dobroinformiran germanski sluzhbenik beshe prashan koj evropski problem najmnogu go zagrizhuva. Toj bez dvoumenje odgovori deka toa e zapaden Balkan, kade shto se gotvi nova kriza dodeka Turcija i Rusija go meshaat kotelot.
Vo negovoto najlosho mozhno scenario, Rusija i Turcija bi gi ohrabrile svoite piuni na Balkanot, Srbija i Albanija da im pomognat da gi precrtaat granicite vo regionot. Srpskata vlada, so ruskata poddrshka bi prisvoila golem del od Bosna koj e naselen so etnichki Srbi. Turskata poddrshka bi pomognala Albanija da izvede slichen manevar, ne samo vo pretezhno albanskoto Kosovo, tuku i vo Makedonija, kade shto golem del od albanskoto malcinstvo bi sakalo da se prisoedini so zemjata koja ja smetaat za svoja tatkovina, kje napishe avtorot vo svojot tekst „Balkanot: Slednata evropska kriza”.
(S. Cvetkovska, Nova TV)
