V sabotata, na 12 januari, den po izglasuvanjeto na odlukata za proglasuvanje na amandmanite 33, 34, 35 i 36 na Ustavot na Republika Makedonija, shestiot broj na „Sluzhben vesnik” za godinava ja objavi promenata na Ustavot. Odlukata ja potpishal pretsedatelot na Sobranieto, Talat Dzaferi.
Vo Ustavot zborovite „Republika Makedonija” se zamenuvaat so zborovite „Republika Severna Makedonija”, a zborot „Makedonija” se zamenuva so zborovite „Severna Makedonija”, osven vo chlenot 36 od Ustavot.
Vo preambulata na Ustavot se brishat zborovite: „kako i gragjanite koi zhiveat vo nejzinite granici koi se”, „odlukite na ASNOM” se zamenuvaat so zborovite „pravnite odluki koi se navedeni vo proglasot od Prvoto zasedanie na ASNOM do makedonskiot narod za odrzhanoto zasedanie na ASNOM”, po zborot „godina” se dodavaat zborovite „na koi se izrazi voljata za sozdavanje samostojna suverena drzhava i Ohridskiot ramkoven dogovor”, a se brishat zborovite „odluchija da”.
So amandmanot 34 se potvrduva deka Republikata gi pochituva suverenitetot, teritorijalniot integritet i politichkata nezavisnost na sosednite drzhavi. So amandmanot 35 Republikata gi shtiti, garantira i neguva osobenostite, istoriskoto i kulturnoto nasledstvo na makedonskiot narod i pravata i interesite na svoite drzhavjani shto zhiveat ili prestojuvaat vo stranstvo.
Vo amandmanot 36 pishuva deka Republikata se grizhi za dijasporata na makedonskiot narod i za del od albanskiot narod, turskiot narod, vlashkiot narod, srpskiot narod, romskiot narod, boshnjachkiot narod i drugite i gi neguva i unapreduva vrskite so tatkovinata.
Objavena e i odlukata za proglasuvanje na Ustavniot zakon za sproveduvanje na amandmanite.
Tamu e precizirano deka drzhavjanstvoto e “makedonsko/gragjanin na Republika Severna Makedonija”. Vo lichnite dokumenti i patni ispravi na gragjanite drzhavjanstvoto se pishuva na makedonski jazik i negovoto kirilsko pismo, a na gragjanite shto zboruvaat sluzhben jazik (chitaj albanski) poinakov od makedonskiot i negovoto kirilsko pismo, se pishuva na makedonski jazik i negovoto pismo i na jazikot i negovoto pismo na toj jazik vo site zakoni.
Postojnite oficijalni dokumenti i materijali na javnata administracija za megjunarodna upotreba i dokumentite za vnatreshna upotreba shto mozhe da se koristat nadvor od drzhavata treba da se usoglasat najdocna vo rok od pet godini. Toa vazhi i za pasoshite i lichnite karti.
Usoglasuvanjeto na dokumentite i materijalite nameneti iskluchivo za vnatreshna upotreba kje pochne so otvoranjeto na sekoe poglavje od relevantnoto pole vo pregovorite so Evropskata Unija, a kje zavrshi najdocna vo rok od pet godini od otvoranjeto na poglavjeto.
