MAKEDONSKA MUZIKA PRVPAT VO IZDANIE NA NAJGOLEMIOT MUZEJ VO SVETOT
Sedumnaeset izvorni makedonski kompozicii, izvedeni od lokalni izveduvachi vo sheesetite i sedumdesettite godini na minatiot vek, se objaveni na prvoto CeDe so makedonska muzika, koe go objavuva amerikanskiot nacionalen muzej „Smitsonijan”, najgolemiot muzej vo svetot.
CeDeto vo Skopje go promoviraa ministerkata za kultura Elizabeta Kancheska-Milevska i pretsedatelot na Obedinetata makedonska dijaspora, Meto Koloski, koj naglasi deka ova e prvo cede so muzika od Makedonija shto muzejot „Smitsonijan” go objavuva vo svojata istorija.
Albumot so 17 makedonski izvorni melodii „Igraj do posleden zdiv” e delo na Martin Kenig, etnograf i eden od najgolemite sobirachi i promotori na tradicionalna i etnomuzika vo SAD, osobeno na balkanskata. Kenig e pretstavnik na Smithsonian Folksways Recording, neprofitna izdavachka kukja na nacionalniot muzej na SAD.
– Pred rechisi 50 godini dojdov vo Makedonija da ja snimam ovdeshnata muzika. Nosev mnogu dobar tonski inzhener i deset sandaci so oprema. Snimavme na tri lokacii: vo Gevgelija, vo gevgeliskoto selo Petrovo i vo Veles. No, za nesrekja, koga se vrativ vo SAD, bev rasporeden na druga pozicija i tamoshnite obvrski ne mi dozvolija sobraniot materijal da go obrabotam i izdadam. Snimenite lenti ostanaa 43 godini na policite da sobiraat prav – raskazhuva Kenig, koj posleden pat vo Makedonija bil vo 1973 godina, koga nosel pokana za makedonski muzichari i tanchari da uchestvuvaat na festival na „Smitsonijan” po povod 200 godishninata od amerikanskata nezavisnost.
Edna od prichinite zoshto snimkite porano ne bile objaveni, veli producentot, e shto vakov proekt e nevozmozhno da se izvede sam.
– Pred tri godini mu se javiv na Meto (Koloski) i go prashav dali mozhe da sobere edna tretina od parite potrebni za proektot, oti jas vekje sobrav dve tretini. Toj vkluchi povekje od sto lugje, semejstva, koi gi sobraa preostanatite potrebni sredstva – veli Kenig. Proektot na „Smitsonijan” chinel 93.000 dolari, shto znachi deka makedonskata zaednica vo Severna amerika donirala 30 iljadi dolari.
– „Smitsonijan” nema da prodade kojznae kolkav broj primeroci od ova cede. Ova ne e izdanie na Majkl Dzekson. No, ova cede beshe daleku podobro prezentirano i povekje distribuirano od koe bilo drugo vakvo izdanie. Vazhno e shto „Smitsonijan” ovoj album kje go distribuira sekade vo svetot – veli Kenig.
Institucijata „Smitsonijan”, koja obedinuva 19 muzei i 9 istrazhuvachki centri, e najgolemiot muzejski centar vo svetot. Nacionalniot muzej na SAD e osnovan vo 1846 godina od amerikanskata vlada za da go „zgolemuva i shiri znaenjeto”.
Atanas Kolarovski od Drachevo mu bil inspiracija na amerikanskiot folklorist
Tancharot Atanas Kolarovski od Drachevo e edna od inspiraciite za mojata rabota, veli Martin Kenig.
– Vo 1963 godina vo Kvins, Njujork, bev na muzichka rabotilnica na Atanas. Toa shto go vidov me sobori – eden tanchar bez formalno obrazovanie koj tancuva so takva veshtina i ubavina, shto sakav da stanam kako nego. Podocna, koga rabotev vo Makedonija, Atanas me odnese na svadba vo Drachevo. Tamu go fotografirav, a po 43 godini go najdov negativot od fotografijata. I tokmu taa fotografija e na naslovnata stranica na katalogot za ovoj album – veli Kenig.
