Vo Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, po povod 50-godishninata od nejzinoto formiranje, se odrzha sobir vo chest na nejzin prv pretsedatel – Blazhe Koneski.
Na sobirot govorea trojca makedonisti-stranci koi raskazhaa spomeni za Koneski i za negovoto vlijanie vo nivnite karieri. Govorea akademicite Viktor Fridman od SAD, Kristina Kramer od Kanada i Zuzana Topolinjska od Polska.
– Zaslugata na Koneski za afirmacija na makedonskiot jazik e mnogu golema bidejkji za relativno kratok period uspea tolku mnogu da go razvie shto za 10-15 godini makedonskiot stana ramnopraven jazik vo golemoto semejstvo slovenski jazici, reche na otvoranjeto na sobirot aktuelniot pretsedatel na MANU, Taki Fiti.
Za Kramer, koja e profesor na Univerzitetot vo Toronto, Koneski ne bil samo najistaknat makedonski intelektualec so megjunarodna reputacija, tuku i velikodushen uchitel koj i ja otstapil i svojata kancelarija za rabota vo Institutot za makedonski jazik dodeka bila na specijalizacija vo 1981/1982 godina. Go nareche lingvist so srce, poet so um na jazichar i meraklija na anegdoti. Zachudena e shto ima napagjachi na negovata lichnost i delo i reche: Zagatka i tragedija e da se napagja tolku golem chovek vo olku mala zemja.
Akademik Topolinjska reche deka nivnoto prijatelstvo traelo 30 godini, od prvata sredba na seminar vo Split vo 1958 godina. Tokmu Koneski i pomognal da se preseli od Polska vo Makedonija so namera da studira makedonski jazik. I ovozmozhil da bide viziting-profesor so shto, reche, i dal mozhnost prvpat da raboti so studenti i da gi unapredi polonistichkite studii na Skopskiot univerzitet.
– Gi chitav, gi studirav negovite lingvistichki trudovi. Me fascinirashe deka vo fokus na negoviot interes sekogash e chovekot vo vrska so negoviot jazik. Toj chovekot go karakterizirashe preku jazikot i obratno, reche Topolinjska.
Viktor Fridman, profesor na Univerzitetot vo Chikago, se sekjava na Koneski kako na chovek koj sekogash ljubezno mu odgovoral na site prashanja. Go tretiral kako kolega i koga imal 21 godina koga prvpat vo 1971 doshol na Seminarot za makedonski jazik vo Ohrid. Nivniot odnos, reche, niz godinite prerasnal od mentor – student vo prijatelski i kolegijalen.
– Koneski e primer kako naukata se shtiti od politikata, reche Fridman raskazhuvajkji za toa kako Koneski uspeal da go organizira prestojot na lingvistot Horas Lant od Univerzitetot Harvard vo 1951 godina, vreme koga bilo teshko, reche Fridman, nekoj amerikanski nauchnik da dojde vo togashna Jugoslavija. Nekoi negiranja deka makedonskiot jazik e slovenski, pak, Fridman gi nareche zabluda shto mozhe da se sporedi so idejata deka Zemjata e ramna.
Akademik Milan Gjurchinov, koj zboruvashe za poetskoto delo na Blazhe Koneski, reche deka iako otprvin imale razlichni stavovi po nekoi literarni prashanja, vo poslednata decenija od zhivotot na Blazhe stanale bliski prijateli i imale identichni pogledi po niza prashanja od nacionalen karakter.
– Blazhe Koneski e edinstvenata lichnost vo nashata istorija za celo edno stoletie. I po 25 godini od nejzinata smrt, taa lichnost ne samo shto ne e dostignata, tuku ne e ni dobro sfatena, reche akademik Gjurchinov na svecheniot sobir vo MANU posveten na Blazhe Koneski (1921-1993).
