Depesha na Ambasadata na SAD vo Skopje od 29 juli 2008
Klasificirano od: DCM TOMAS J. NAVRATIL ZA PRIChINI 1.4 (B) I (G).
Elementi na dogovorot
1. (C) Ambasadata na Skopje ocenuva deka vo kontekst na dogovor koj go otvora patot za chlenstvo vo NATO i makedonskata vlada na krajot bi gi prifatila slednive termini:
– Ime: Republic of Northern Macedonia (or: Republic of North Macedonia)
– Opseg: vo site megjunarodni organizacii, plus bilateralno od koja bilo zemja shto ne saka da go koristi ustavno ime. (Iako ne sme razgovarale za ova eksplicitno, verojatno megjunarodnite dogovori kje ja sledat istata shema, vo multirateralata so koristenje na novoto ime a vo bilateralnite odnosi po izbor – novoto ili staroto). Makedonija kje go iskoristi nejzinoto ustavno ime vo vrska so sebe, za pasoshi, etiketi na proizvodi, vo mediumite itn.
– Identitet: Jazikot i nacionalnosta kje bide makedonski/Makedonec, no za ova mozhe da se postapi premolcheno, mozhebi kako posledovatelen aneks kon Rezolucijata na Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii, ili vo nekoi drugi vnatreshni ON dokumenti shto ne se predmet na grchko razgleduvanje/odobruvanje. Vo krajna linija na Makedonija i treba uveruvanje deka nivniot jazik, nacionalnost, itn. i ponatamu kje se narekuva makedonski, ne severnomakedonski.
2. (C) Vo migov premierot Gruevski bi se prifatil nekolku iskluchoci od ovoj paket. Toj saka modifikatorot da bide vnatre vo zagradi; toj saka priznavanjeto na makedonskiot jazik i nacionalnost da bide eksplicitno, a ne premolcheno. Toj bi sakal da se ogranichi upotrebata na PJRM. Za bilateralna upotreba, toj bi sakal ON samo da go avtorizira, namesto da go pottiknuva ili preporachuva koristenjeto na novoto ime. Slichno na toa, kje se obide da go ogranichi koristenjeto na novoto ime za megjunarodni dogovori. Sepak, nie ochekuvame deka na krajot kje odluchi da razgovara i za ovie prashanja ako preku niv go dobie dogovorot. Vo sekoj sluchaj, toj go stavi referendumot kako del od negovata vladina platforma i kje insistira na negovo odrzhuvanje. Postignuvae na dogovor vo septemvri kje ovozmozhi vreme za odrzhuvanje na toj referendum i usvojuvanje na Rezolucijata na Sovetot za bezbednost na ON pred dekemvriskiot NAC.
3. (C) Procenkata na ambasadata vo Skopj se zasnova na razgovorite vodeni so premierot Gruevski i Pretsedatelot Crvenkovski. Ovoj dopis, zaedno so Atina 1030, gi osvetluvaat sushtinskite jazovi pomegju makedonskite i grchkite pozicii vo migov.
Amb. Milovanovikj so premierot Gruevski na 25 juli
4. (C) Po diskusijata za zagrizhenosta poradi sluchuvanjata vo Makedonija a koi mozhat da vlijaat vrz percepciite na NATO za podgotvenosta na Makedonija (izborni problemi, problemi vo parlamentot, spektakularni apsenja, rebalans na budzetot daleku od MO) Ambasadorot ja povika Makedonija da prezeme merki ne samo za da ne se lizne pod kriteriumite na NATO, tuku i da go zadrzhi chekorot so napreduvanjeto na NATO. Gruevski pobara od svoja strana ako mozheme da go reshime problemot so imeto. Ambasadorot odgovori na toa nie sme podgotveni da i pomogneme na Makedonija za toa, i deka predlagame fokusot da se zadrzhi iskluchivo na kluchnite oblasti na imeto i upotrebata, bez vkluchuvanje na drugi bilateralni prashanja.
5. (C) Gruevski go izrazi svoeto mislenje deka Grcija e reshena da ne go reshi ova prashanje, no istovremeno otvori i drugi prashanja (t.e. za etnichkite Makedonci vo Grcija). Gruevski ja pozdravi slednata runda razgovori na amb. Nimic vo sredinata na avgust i e podgotven da go primi Nimic, so povik za sredba megju Gruevski, Karamanlis, i sek. (Kondoliza – n.z.) Rajs ako razgovorite vo avgust odat dobro i donesat napredok kon reshenie.
A/S Hil so Premierot Gruevski, 26 juli
6. (C) A/S Hil prasha za linii na komunikacija so Grcija i Gruevski go spomena samo procesot preku ON. Gruevski ja spodeli svojata procenka deka grchkata strana nema namera da go reshi problemot. Tvrdeshe deka od minatiot oktomvri do sega pozicijata na Karamanlis se stvrdnala. Vekje ne bara novo ime shto kje go zameni PJRM, Karamanlis sega se obiduva da go proshiri opsegot na sekakva upotreba i go ogranichuva makedonskiot identitet, istorija, koristenje na toponimi. Gruevski reche deka e podgotven da go reshi ova, vrz osnova na vistinski, razumni crveni linii. Hil reche deka mu e potrebno da bide siguren deka makedonskiot narod nema da stane frustriran i da pokazhe nacionalistichka reakcija. Gruevski reche deka takvo neshto vekje se sluchuva vo Grcija.
7. (C) Gruevski se povika na neodamneshnata anketa shto ja narachalo VMRO pri shto samo 13 otsto od Makedoncite kje go prifati imeto Republika Severna Makedonija.
Megjutoa, ako imalo predlog da se koristi takvo ime so odrednicata vo zagradi i da go zameni FIROM sekade kade sega se koristi, kako i priznavanje na nacionalnosta i jazikot da se narekuvaat makedonski, Gruevski izrazi uveruvanje deka takvoto reshenie javnosta kje go poddrzhi na referendum.
Toj reche deka samiot kje go poddrzhi, bi ochekuval i pretsedatelot Crvenkovski da go poddrzhi, kako i megjunarodnata zaednica i mediumite, a potoa i narodot so dvomesechna javna kampanja kje go odobri.
Amb. Milovanovikj i A/S Hil so prets. Crvenkovski, 27 juli
8. (C) Crvenkovski reche deka segashnata situacija so imeto e blokirana i toj e zagrizhen od toa shto i privremenata situacija mozhe da stane postojana. Site, vkluchuvajkji ja i megjunarodnata zaednica, se naviknuvaat na situacijata koja se zakanuva da stane trajna. Toj e pesimist od dve prichini: Karamanlis i Gruevski.
9. (C) Crvenkovski smeta deka Grcija mozhe da se soglasi na Severna Makedonija. Hil prasha za makedonskiot identitet i jazik. Crvenkovski reche deka mozhniot izlez e grchkata pozicija deka se diskutira za ime na zemjata, a nacionalnosta i jazikot ne se del od razgovorite. Samo imeto i obemot na upotreba se predmet na razgovori so Grcija. Makedonija treba da go zachuva makedonskiot jazik i nacionalnost / identitet, a ova bi mozhelo da bide samo spored Rezolucijata na Sovetot za bezbednost na ON (vo prilog), kade shto Grcija ne mora da se potpishe i na toj nachin kje si go spasi liceto. Crvenkovski veli deka Nimic go razbira ovoj pristap.
10. (C) Crvenkovski smeta deka Republika (Severna) Makedonija, so opseg na koristenje sekade kade shto sega se koristi FIROM, kje funkcionira. Veli deka obemot go smeta kako najproblematichen element. Pred Bukuresht Makedonija prifati da bide preporachano drugite drzhavi da izberat dali bilateralno kje go koristat (ili da im se preporacha da go koristat) dogovorenoto, namesto ustavnoto ime, no posledniot predlog na Nimic insistira na celosna megjunarodna upotreba shto e premnogu. Premnogu e sekoja formula koja bara Makedonija da se nareche neshto drugo osven Republika Makedonija, na primer na pasoshi ili proizvodi. Edna rabota e razgovaranje za toa kako drugite da ja narekuvaat Makedonija, i pod koi okolnosti, no daleku nadvor od opsegot na mozhni / razumni diskusii e da se razgovara vo smisla na diktat Makedonija sebesi da se narekuva poinaku od svoeto ustavno ime.
11. (C) Crvenkovski reche deka taktikata na Grcija e da provocira promena na celite i prodolzhuvanje na pregovorite. No, toa ne e prichina za Makedonija (premierot Gruevski) da gi prifati istite taktiki (na pr. dodavanje na egejskoto makedonsko prashanje vo tendzereto). Na Makedonija i e potrebna brzo reshenie a na Grcija sprotivnoto, pa zoshto bi ja imala istata taktika na opstrukcija i odlozhuvanje? No, premierot Gruevski ja prifakja tokmu takvata taktika za odlozhuvanje.
12. (C) Crvenkovski e zagrizhen deka so Albanija i Hrvatska na pat kon NATO/EU, a i Srbija isto taka, Makedonija e vo seriozna opasnost da bide pomegju poslednite od Balkanot shto e vleze vo NATO i EU (so Bosna i Kosovo), shto e mnogu losho.
13. (C) Crvenkovski, isto taka, komentirashe deka ne gleda regionalen problem (sega koga Kosovo e nezavisno i Srbija se dvizhi vo vistinskata nasoka) shto kje go privleche vnimanieto na Brisel i Vashington da se fokusiraat na Makedonija. Prozorecot na mozhnosti brzo se zatvora.
14. (C) Crvenkovski isto taka e zagrizhen deka duri i vo sluchaj Karamanlis da prifati razumen predlog za
imeto (1) Gruevski kje pobegne od odgovornost za skluchuvanje na dogovorot i (2) ako ne uspee vo izbegnuvanje na odgovornosta kje odi na referendum BEZ preporaki javnosta da glasa “za”. Rezultatot od referendumot bi bil so pomosh na povekjepartiska poddrshka vo Makedonija, no ishodot kje zavisi od toa kakvo e prashanjeto. Kje se dobie “da” ako prashanjeto e: “Sakate li vlezeme vo NATO i da pochneme pregovori so EU pod imeto Republika (Severna) MK? No kje propadne ako prashanjeto e: “Dali sakate da go predademe ustavno ime vo korist na …” (3) Gruevski ne gleda na EU i NATO kako dovolno visok prioritet za da rizikuva da dade poddrshka na reshenieto na sporot ili za pozitiven referendum.
15. (C) Crvenkovski smeta deka prashanjeto za kompenzacija na egejskite Makedonci i prashanjeto za shikaniranjeto na granicata i zabranata za vlez vo Grcija na ovie lugje mozhe edinstveno da se reshi koga kje se reshi prashanjeto za imeto i Makedonija kje vleze vo EU. Zatoa shto togash grchkite shikaniranja kje bidat vo sprotivnost so pravoto na EU, vo koja kje bide i Makedonija. Znachi, iako Gruevski gi postavuva egejskite Makedonci kako nacionalistichka prichina za sprotivstavuvanje na Grcite, vo praksa vistinskoto reshenie za problemite na tie lugje e da se postigne kompromis so Grcite (so pretpostavka deka Karamalis kje prifati pristoen kompromis).
16. (C) Crvenkovski silno sugerirashe golem pritisok od strana na SAD paralelno so predlogot/posetata na Nimic vo sredinata na avgust. Toj sugerirashe predlogot da bide na samo edna stranica i adresiran samo na imeto na Republika Severna Makedonija i nejziniot opseg (kade i da se koristi FIROM) i da bide “zemi ili ostavi” ponuda. Ova mozhe da se napravi na marginite na Generalnoto sobranie na ON. Rezolucijata na Sovetot za bezbednost na ON kje vkluchi aneks za potvrduvanje na jazikot i nacionalnosta na Makedoncite, a Crvenkovski e ubeden deka Grcite kje go prifatat ova ako ne treba direktno da go potvrdat ili da go potpishat. Samo neka bide aneks od Rezolucijata na Sovetot za bezbednost.
Milovanovikj
