Denovive sme svedoci na zhestoki debati okolu toa shto e makedonskoto kulturno nasledstvo, kade se naogja i kolku se grizhime za nego.
Povodot doagja od antivladinite demonstracii vo Skopje, organizirani od gragjanskata asocijacija #Protestiram, pri shto sekojdnevno so boja, so jajca i so grafiti se nagrduvaat objektite od proektot “Skopje 2014”. Dosega najmnogu “nastrada” Porta Makedonija i gradskite vlasti vekje cela nedela se otkazhaa od sekojdnevnoto saniranje. Protestantite, koi samite se narekuvaat “Sharena revolucija”, velat deka toa shto frlaat baloni so boja i shto pishuvaat grafiti so politichka poraka e vsushnost “najcivilizirano odnesuvanje” vo vakvi uslovi!? Se napagjaat samo objektite od kontroverzniot proekt “Skopje 2014” a za nivnoto podocnezhno saniranje kje treba samo stotina kanti so polikolor.
No, boenjeto chkrtanjeto po fasadite na ovie objekti od druga strana predizvika zhestoka reakcija na del od javnosta koja so zgrozenost go sledi takvoto, kako shto beshe oceneto, “vandalsko i huligansko odnesuvanje”. Se opomenuvaat antivladinite protestanti deka gi napagjaat i skvernavat objektite koi se od iskluchitelno znachenje za makedonskoto kulturno nasledstvo.
Dosega so baloni so boja i so jajca bea napadnati slednite objekti i spomenici: Ministerstvo za pravda, Zgradata na Vladata, Porta Makedonija, spomenikot na Prometej, Palata “Panko Brashnarov”, Ministerstvo za kultura.
Najmnogu debati predizvikaa zhestokite reakcii vo odbrana na Porta Makedonija, koja oficijalno e so zakon zashtiten objekt od kulturno-istorisko znachenje za drzhavata. Se veli deka so frlanjeto boja, jajca ili so grafitite se oskvernaveni spomenite na znachajnite istoriski nastani za Makedoncite – plochite so reljefi na partizani, na antichka Makedonija, na egejskiot egzodus… Se javija i desetina sportisti koi posochija deka so vandaliziranjeto na Portata se degradiraat uspesite koi se proslaveni so pominuvanje pod nea (4. mesto na EP vo Kosharka, 5 mesto na EP vo rakomet…).
Interesno e toa shto Porta Makedonija e proglasena za zashtiten objekt od drzhavno znachenje samo poradi toa shto e sostaven del od Muzejot na makedonskata nacionalna borba (isto del od “Skopje 2014”). Toj, pak, e proglasen za zashtiten objekt zatoa shto vo nego se chuva zbirka od istorisko znachenje.
Protestantite od “Sharenata revolucija”, pak, imaat sosema sprotivno mislenje za funkcijata na napadnatite objekti. Tie tvrdat deka se raboti za stiropor-objekti koi doprva kje dobijat vistinsko znachenje tokmu poradi toa shto se oboeni pri ova istorisko dvizhenje. Vo idnina kje ostanat simboli na otporot i slobodarskiot duh na Makedonecot koj go krenal glasot protiv diktaturata.
Shtitejkji ja Portata gi izgubivme vistinskite istoriski objekti
Akterkata Sanja Arsovska mozhebi najtochno ja opishuva debatata okolu nasheto sfakjanje na kulturno-istoriskite spomenici vo zemjata.
Na nejziniot Fejsbuk profil taa postirashe deka ne mozhe da gi sfati lugjeto koi shto denovie mnogu burno reagirale poradi mavanjeto so jajca vrz Triumfalnata kapija i unishtuvanjeto na nejzinata fasada, bidejkji spored nea, Porta Makedonija e objekt koj shto e na nekoj nachin neosnovano proglaseno kulturno nasledstvo, dodeka vistinskoto nacionalno nasledstvo vekje so godini nanazad se raspagja i nikoj ne prevzema nishto za negova zashtita.
“Narodot treba povekje da se zagrizhi okolu zapushtenosta na objektite od vistinsko kulturno-istorisko znachenje, otkolku da se pravat spektakli za ispishaniot grafit “Grabezh” i jajcata koi shto zavrshija na fasadata na Triumfalnata kapija. Kako shto gledam, kapijata vekje se chisti, no shto se sluchuva so nasheto vistinsko kulturno bogatstvo, na primer so manastirot “Sveti Gjorgji” vo Kurbinovo, Prespa? Ovaa manastirska crkva vekje desettina godini se raspagja i zhalna e slikata koja shto mozhe da se vidi tamu. Crkvata e izgradena vo 1191 godina i freskite se edni od najubavite i najoriginalnite od toj period. Kje ja spomnam i konzervacijata na freskopisot na “Sveta Bogorodica Perivlepta” koja shto se vrshi so amerikanski pari, dodeka kaj nas del od narodot vospeva skapi plastichni igrachki bez estetska ambicija i umetnichka vrednost” – veli akterkata, dodavajkji deka nashite konzervatori i restavratori koi shto lichno gi poznava, rabotat so golema posvetenost vo svoite laboratorii, bez soodvetna zdravstvena zashtita, vo improvizirani uslovi, sekojdnevno vo dopir so shtetni materii, za niski plati.
“Koga rabotat tie lugje, kon ikonite stari 500 godini se odnesuvaat kako kon shtotuku rodeno bebe. Jas znam deka Portata kje bide ischistena, no sigurno deka nema da dojdat struchni lica da ja saniraat shtetata so tretman koj shto go zasluzhuva edno kulturno bogatstvo, tuku kje dojde sredovechen chichko so kanta bela boja i chetka i kje ja prefarba fasadata. Zoshto e toa taka? Bidejkji tuka zavrshuva nechie poimanje za kultura i umetnost” – veli Arsovska.
