Koga za vreme na pregovorite za promena na imeto makedonskata strana go predlozhi imeto „Ilindenska Makedonija” i se zakani so „sè ili nishto”, grchkite politichari vednash reagiraa i kazhaa deka spomenuvanjeto na Ilinden za niv e iredentizam.
So ovoj predlog nesrekjni bea i vo Bugarija, koi rekoa deka tie imaat problem so vtoriot Ilinden vo Makedonija, so ASNOM. I dvata Ilindeni se del od Preambulata vo Ustavot na Republika Makedonija. So potpisot na dogovorot za promena na imeto se obvrzavme da gi smenime.
Imeto „Ilindenska Makedonija” za Grcija ne go eliminira iredentizmot na koj za vreme na pregovorite tolku mnogu insistiraa pregovarachite na „prvata strana”. Grcija smeta deka toa ime go zajaknuva iredentizmot zatoa shto „istoriski i direktno se povrzuva so stremezhot za sozdavanje „makedonska” nacija i drzhava shto go vkluchuva Solun i se protega do Egejsko More. “Kakvo bilo spomenuvanje na Ilinden vo imeto na sosednata zemja ne samo shto ne mu stava kraj na iredentizmot na Skopje, tuku naprotiv, go potvrduva i go zajaknuva. Ilindenskoto vostanie i imeto na Ilinden se identifikuvaat so makedonskiot iredentizam. Toa e ime shto beshe identifikuvano so nacionalistichko vostanie, koe togash, kako centralen slogan gi imashe Makedonija na Makedoncite i formiranje na edna golema Makedonija, so glaven grad Solun”, izjavi togash liderot na opoziciskata Nova demokratija Kirjakos Micotakis.
Grchkata vlast vednash go odbi predlogot na Zoran Zaev i Nikola Dimitrov za novo ime „Ilindenska Makedonija”.
I vo Bugarija politicharite ne bea srekjni so ova ime i baraa pojasnuvanje dali so ova se aludira na prviot Ilinden, vostanieto od 1903 godina, ili na vtoriot Ilinden, Prvoto zasedanie na ASNOM vo 1944 godina. Za niv e problem vtoriot Ilinden od makedonskata istorija, ASNOM, bidejkji tie smetaat deka Ilindenskoto vostanie od 1903 godina e bugarski istoriski nastan.
„Vtoriot Ilinden pak, kako shto go narekuvaat, e povrzan so Prohor Pchinski, no toa ne e izvorno makedonska istorisko pridobivka, na makedonskite komunisti, tuku toa e del od jugoslovenskata istoriska konotocija na sozdavanje na nekolku edinki za novata drzhava”, izjavi togash istoricharot Angel Dimitrov, prviot chovek na bugarskiot tim od zaednichkata multidisciplinarna Komisija za istoriski i obrazovni prashanja pomegju Republika Makedonija i Republika Bugarija.
Ustavni izmeni spored Dogovorot megju Makedonija i Grcija
Po site ovie grchki i bugarski interpretacii na Ilinden, potpishan e dogovorot od Nivici (Psarades), koj vo chlenot 1, tochka 12 predviduva: „Natamu, Vtorata strana (Republika Makedonija – n.z.) kje pristapi kon usvojuvanje na soodvetni amandmani na Preambulata, chlenot 3 i chlenot 49 od Ustavot, kako del od postapkata za menuvanje na Ustavot”.
Dosega, nikoj oficijalno ne izleze da kazhe shto vsushnost znachi ova.
Kje se brishat li Ilinden i ASNOM vo Ustavot?
Ako mozhe da pretpostavuvame od ona shto Grcija dosega uspeshno go sproveduva vo odnos na svojata strategija za promena na imeto na nivniot severen sosed, ova bi trebalo da znachi deka makedonskite pratenici vo dekemvri treba da prifatat brishenje na Ilinden i ASNOM od Preambulata.
Vo Preambulata na Ustavot na Republika Makedonija pishuva deka nejzinite gragjani i narodi „…vo soglasnost so tradicijata na Krushevskata Republika i odlukite na ASNOM i na Referendumot od 8 septemvri 1991 godina, odluchija da ja konstituiraat Republika Makedonija kako samostojna, suverena drzhava…”.
Shto treba tuka da se izbrishe i da se promeni spored Dogovorot megju Makedonija i Grcija?
Vo odlukite na ASNOM e i reshenieto za voveduvanje na makedonskiot jazik za sluzhben jazik vo makedonskata drzhava. A za taa drzhava vo Deklaracijata na ASNOM pishuva: „Vo ovoj moment, zemjata na nashite pokojnici – mnogubrojni narodni geroi, padnali i posejali koskite si po cela Makedonija, im stanuje po leka i oni vo mir vekje go gledat izgrevot na nashata sloboda, gledat idealnata druzhba na starite Ilindenci – na Goce Delchev i deneshnite Ilindenci – mladata makedonska vojska, i postavenite temeli za ostvarenieto na idealot na dve pokolenija, na dve epohi – slobodna, obedineta Makedonija”.
Ovie tri tochki, makedonski jazik, odluki na ASNOM i obedineta Makedonija, ochigledno e deka predizvikuvaat seriozna alergiska reakcija kaj grchkite politichari.
Vo Dogovorot so Grcija se predviduva i izmeni vo chlen 3 od Ustavot na RM.
Eve shto pishuva vo chlen 3 od Ustavot na RM: „Teritorijata na Republika Makedonija e nedeliva i neotugjiva. Postojnata granica na Republika Makedonija e nepovredliva. Granicata na Republika Makedonija mozhe da se menuva samo vo soglasnost so Ustavot”.
Osven imeto Republika Makedonija koe treba da se zameni so Severna Republika Makedonija vo stotina chlenovi od Ustavot, zoshto tokmu ovoj chlen e potcrtan vo spogodbata?
Istoto vazhi i za chlen 49. „Republikata se grizhi za polozhbata i pravata na pripadnicite na makedonskiot narod vo sosednite zemji i za iselenicite od Makedonija, go pomaga nivniot kulturen razvoj i gi unapreduva vrskite so niv. Republikata se grizhi za kulturnite, ekonomskite i socijalnite prava na gragjanite na Republikata vo stranstvo”.
Shto tuka treba da se izbrishe, osven celiot chlen zatoa shto so dogovorot Vtorata strana vsushnost potvrduva deka vo Grcija nema Makedonci. Neshto slichno e i vo Dogovorot za dobrososedstvo i prijatelstvo so Bugarija.
Vo presudata na Megjunarodniot sud na pravdata od Hag se potvrduva deka vo Ustavot na Republika Makedonija nema „iredentizam”. Koi „iredentistichki” delovi sega kje se menuvaat so soodvetni amandmani na preambulata, na chlen 3, na chlen 49 i na site drugi chlenovi vo Ustavot?
Shto drugo kje se menuva vo Ustavot ako sme prifatile deka pridavkata „makedonski” nema da se upotrebuva (chlen 1, tochka f od dogovorot: pridavskata referenca za Drzhavata, za nejzinite oficijalni tela i za drugi javni institucii kje bide vo soglasnost so oficijalnoto ime na Vtorata strana ili so nejzinoto skrateno ime, shto znachi, „na Republika Severna Makedonija” ili „na Severna Makedonija”).
Vo chlen 19 od Ustavot na RM na primer se spomenuva i Makedonskata pravoslavna crkva. Kje ima li amandman i na ovoj del od Ustavot, pa MPC da stane OA (Ohridska arhiepiskopija)?
Za Grcija ASNOM e izvor na iredentizmot, a za Makedonija temel na drzhavata
Politichkiot analitichar Ljupcho Ristovski vekje podolgo vreme apelira da ne se izleguva na referendum ako ne se znaat ustavnite izmeni, ako ne se znae shto toa vlasta planira da izmeni vo dekemvri.
„Ako Vladata e iskrena pred nacijata vo svoite nameri da go sochuva nacionalnoto dostoinstvo na makedonskiot narod treba da go spodeli originalniot tekst na amandmanskite intervencii vo Ustavot. Vladata nè fokusira na referendumot i ja iscrpuva energijata na nacijata so formata. Sushtinata e Ustavot i amandmanskata intervencija po referendumot. Target na Grcija beshe Ustavot, a mehanizmite i patot do toa ne gi interesira. Zatoa svrtete go fokusot na vasheto vnimanie na ustavnite amandmani i vo eden glas da barame nivna objava pred referendumot, do tochka i zapirka. Ili poplastichno: Ako preambulata e glavata na Ustavot, vo nea se definira lichniot opis na drzhavata i nacijata koja ja organizira. Celta na Grcite e da izvrshat „plastichna operacija” so koja kje ni go smeni lichniot opis na nacijata i plus „nevrohirushka operacija” so koja kje ni ja izvadi memorijata od glavata (oti toa e istorijata – memorijata na eden narod) i da ni vgradi chip so novi istoriski informacii koi se lazhni, pritoa so nasha pismena Izjava za soglasnost (referendumot)”, veli Ristovski.
Referendumot e vekje zakazhan za 30 septemvri, a nikoj ushte ne kazhuva shto vsushnost kje se menuva vo Ustavot na Republika Makedonija, vo Preambulata, vo chlen 3, vo chlen 49, vo chlen…
(“MKD.mk”)
