Sovrshena gletka. Toplo esensko popladne, levo poljani iskoseni pod konec, a na niv site boi na esenta. Desno, isto taka pod konec naredeni sivi kameni blokovi shto nekogash bile sedishta na drevniot teatar kade shto stobjani gledale antichki drami, verojatno i dramatichni gladijatorski igri.
Na gletkata se nadovrzuva lakot na gledalishteto na teatarot, koj e vo faza na konzervacija. Sosema napred, pred scenata legnati cilindrichni stolbovi i ostanatite arhitektonski elementi, koi povtorno kje si go najdat staroto mesto vo teatarskiot objekt. Sosema zad teatarot se naogja edinstvenata pokriena gradba na lokalitetot, monumentalnata episkopska bazilika i, do nea, raskoshnata krstilnica.
Tokmu krstilnicata e prichinata na posetata na gradot kade shto vo 7, odnosno 6 vek pred novata era Pajonite formirale mala naselba, koja chetiri veka podocna, za vreme na vladeenjeto na makedonskiot kral Filip Petti, vo 2 vek pred Hrista, prerasnala vo grad. Toa e eden od nashite kulturno-istoriski biseri – Stobi, kaj Gradsko.
Shkoli za arheologija, rabotilnici za konzervacija
Kako minuvate po patekata, od stranite zabelezhuvate golemi keramichki sadovi postaveni na metalni trinoshci, so plastichni kesi vnatre. Na keramikata znak deka se vsushnost kanti za otpadoci. Arheolozite dosetlivo smislile odlichen ambientalen nachin kantite za otpadoci da ne ja narushuvaat slikata na lokalitetot.
Nesomneno, stanuva zbor za eden od najuredenite arheoloshki lokaliteti vo zemjava. Verojatno toa e posledica na odlukata pred sedum godini arheoloshkiot lokalitet Stobi da prerasne vo posebna nacionalna institucija, so rakovodstvo i vraboteni arheolozi koi raspolagaat so sopstven budzet. Vekje ne mozhete da go nachekate lokalitetot obrasnat, a tamu postojano se sluchuva neshto. Po mnogu godini se otkopuvaat novi povrshini, koi povekje od dva mileniuma bile pod zemja, beshe otkrien sosema nov objekt – hramot na Izida. Od daleku se gledaat otvorenite povrshini, kako shahovski polinja, niz koi arheolozite gi prouchuvaat kulturnite ostatoci vo zemjata. Sekoja godina se odrzhuvaat letni shkoli za arheologija i rabotilnici za konzervacija vo sorabotka so fondacijata „Balkansko nasledstvo” od Stara Zagora, Bugarija.
Posledna vest, poradi koja denovive Stobi e povtorno aktuelen vo javnosta, e vtoriot grant od ambasadorskiot fond za zashtita na kulturnoto nasledstvo od amerikanskata ambasada vo RM. Vo 2010 godina bea donirani 72.600 amerikanski dolari za konzervacija na ranohrisijanskite freski od episkopskata bazilika, najznachajniot hristijanski objekt vo Stobi, a godinava se izdvoeni 89.000 za konzervacija na krstilnicata od 4 vek, koja se naogja vednash do bazilikata.
Krstilnicata e otkriena vo 1971 godina. Spored arheologot m-r Silvana Blazhevska, direktorka na Stobi, posleden pat na mozaikot imalo intervencija verojatno vo osumdesetite godini, koga bila napravena preventivna zashtita. Otkako bila otkriena, krstilnicata bila celosno istrazhena, pa se vrshela konzervacija na dzidovite, preventivna zashtita na mozaikot, na piscinata, no ottogash nemalo drugi konzervatorski zafati.
Mozaikot kje se konzervira kamche po kamche
Krstilnicata e eden od zashtitnite simboli na lokalitetot. Taa e prilichno golema, impozantna, interesna poradi dekorativnite motivi, veli Blazhevska.
– Grantot e namenet za konzervacija na mozaikot vo krstilnicata na episkopskata bazilika. Koga kje go kreneme mozaikot, kje se vrshat arheoloshki istrazhuvanja pod nego za da se proverat poranite fazi. Vekje ima indicii deka imalo postara piscina, no treba da vidime kako e taa povrzana so ranata hristijanska bazilika. Potoa kje se vrati zemjata nazad, a vo megjuvreme kje si teche konzervacijata na mozaikot vo laboratorija. Kje se chistat i konzerviraat mermernite arhitektonski elementi – dvanaesette stolba koi go drzhat baldahinot vrz piscinata. Do krajot na slednata godina mozaikot kje bide vraten nazad, zaedno so stolbovite koi kje bidat ispraveni, a na kraj kje go vratime prekrasniot mermeren kanataros. Taka krstilnicata kje stane edna zaokruzhena celina. Dzidovite se vekje konzervirani. Sega kje se nasochime kon moziakot. Taka kje zavrshime eden del od episkopskata bazilika – veli Blazhevska.
Na prashanjeto vo kakav sostojba e mozaikot vo momentov, taa veli deka koga se gleda odozgora, izgleda dobro.
– No, koga kje se spushtite i kje go razgledate vo detali, ima mnogu delovi shto se vekje sosema krenati, odvoeni od podlogata, raznishani kamchinja koi kje mora da se vratat na mesto. Ne znaeme vo kakava sostojba e podlogata. Koga go chukate, chuka kako da e shuplivo. Toa znachi deka vekje e vreme za vadenje. Da ne chekame da dojde vo faza koga kje bide problem duri i da se izvadi – veli taa.
Krstilnicata ima chetirilistna forma zapishana vo kvadrat i bila pokriena so kupola. Podot vo krstilnicata e dekoriran so mozaici na koj se pretstaveni pauni pomegju koi ima kantaros i eleni megju koi ima kanataros. Ova e ilustracija na Davidoviot psalm 42.
(“Dnevnik”)
