Vo period koga javnosta e soochena so prashanjeto shto i kako ponatamu so Zakonot za jazicite i mozhe li toj da stapi na sila bez potpis od pretsedatelot Gjorge Ivanov, prviot chovek na Sobranieto, Talat Dzaferi, ima svoe tolkuvanje:
– Gi analiziram site aspekti od procedurite, ima vreme. Ako pri prvoto glasanje i podnesuvanje na ukazot ima rok od 7 dena, toa podrazbira ist rok – reche Dzaferi vo intervju za „Nokjno studio” na Telma.
Dzaferi, vednash po povtornoto izglasuvanje, na 14 mart vecherta go pratil zakonot na potpis kaj Ivanov. Spored nego toa znachi deka mu dava rok na shefot na drzhavata do 21 da go potpishe ukazot za proglasuvanje na Zakonot za jazici. Ako toa ne se sluchi, shto e za ochekuvanje po izjavata na Ivanov, Dzaferi ne otkriva shto sledno.
No, eksperti po ustavno pravo smetaat deka Dzaferi greshi i deka Ivanov ima obvrska da go potpishe ukazot vednash po dostavuvanjeto od spikerot ili vo prviot moment koga kje bide vo mozhnost. 7-dnevniot rok se odnesuva na periodot vo koj pretsedatelot treba da se izjasni po prvoto, a ne po povtornoto usvojuvanje na zakonot.
Nasproti stavovite deka Ivanov e obvrzan da go potpishe ukazot, i pokraj zabeleshkite na procedurata za nosenje na zakonot, drugi eksperti smetaat deka Ustavot mu ostava prostor na Ivanov i da ne go potpishuva ukazot.
– Dzebnoto veto znachi deka zakonot za jazicite e mrtvo novorodenche, ne mozhe da vleze vo sila bidejkji ne mozhe da se objavi vo ‘Sluzhben vesnik’. Ako nema ukaz, togash nema ni zakon – veli vo intervju za „Makfaks” doktorot po pravni nauki i profesor Dimitar Apasiev.
Nasproti ovie tezi so koi se opravduva potegot na Ivanov, profesorot Svetomir Shkarikj vo knigata „Ustav na Republika Makedonija – nauchno tolkuvanje”, objasnuva deka takvoto odnesuvanje na shefot na drzhavata ne mozhe da se smeta za ustavno dozvoleno.
„Pretsedatelite, chestopati, pravoto na suspenzivno veto go koristele protivustavno. Taka, na primer, pretsedatelot Kiro Gligorov ne go potpisha ukazot za proglasuvanje na Zakonot za krivichna postapka, iako toj e donesen so dvotretinsko mnozinstvo glasovi. Pretsedatelot Boris Trajkovski ne go potpisha ukazot za proglasuvanje na Zakonot za pratenici i po negovoto povtorno glasanje so apsolutno mnozinstvo”, pishuva Shkarikj vo knigata.
Knigata na profesorot Shkarikj e izdadena vo 2014 godina, a nejzin recenzent e profesorkata Gordana Siljanovska-Davkova.
Vo nekoi drzhavi koi imaat politichki sistem slichen so makedonskiot, kako Srbija, vakvata situacija e precizno reshena vo Ustavot – konkretnata odredba veli deka vo sluchaj shefot na drzhavata da ne go potpishe ukazot, toa go pravi pretsedatelot na Parlamentot na Srbija.
Opcijata za objavuvanje na Zakonot za jazici vo Sluzhben vesnik samo so potpis od pretsedatelot na Sobranieto vekje se debatira vo javnosta. Eden od avtorite na Ustavot na Republika Makedonija, Vlado Popovski, ne ja otfrla vakvata mozhnost.
– Ako ne e potpishan ukazot znachi e blokirano donesuvanjeto na zakonot i ne mozhe da bide proglasen na ustavno-predviden nachin. Formalno pravno toa bi znachelo deka zakonot ne e proglasen. No ako se proglasi, kako shto se slusha, deka kje se objavi vo Sluzhben vesnik… – reche vo debatata na emisijata „360 Stepeni” Vlado Popovski.
Vekje imalo sluchaj koga vo otsustvo na pretsedatelot na drzhavata sobraniskiot spiker stavil dva potpisa na ukazot za proglasuvanje na zakon. Vo 1997 godina Zakonot za upotreba na znaminjata e objaven vo “Sluzhben vesnik” so dva potpisa na togashniot prv chovek na Parlamentot, Tito Petkovski, koj se potpishal i vo imeto na shefot na drzhavata poradi toa shto Kiro Gligorov bil na sluzhben pat.
Ovoj zakon e daden pred UStaven sud koj, reshavajkji vo 1998 godina, go ukinal ukazot so objasnuvanje deka:
„Koga pretsedatelot na drzhavata se naogja na sluzhben pat, znachi deka toj e vo funkcija na drzhavata, odnosno deka ne e sprechen da ja izvrshuva svojata funkcija, poradi shto, vo takov sluchaj, pretsedatelot na Sobranieto ne e ovlasten da go zamenuva.”
Vo kontekst na aktuelnata debata, vredno e da se spomene i reshenieto na Ustavniot sud od 2013 godina, doneseno po inicijativa za osporuvanje na ustavnosta na Zakonot za Sobranie. Ustavniot sud, po toj povod, zakluchil:
„Ukazot e deklarativen opsht akt so koj Pretsedatelot na Republika gi proglasuva zakonite. Ukazot e deklarativen akt zatoa shto so nego pretsedatelot ja deklarira (iskazhuva) svojata volja deka zakonot go proglasuva ili ne go proglasuva, bez pritoa da navleguva vo legislativnata sfera na Sobranieto na Republika Makedonija.”
Edinstvenata opcija za izlez od vakvata situacija, koja nema da bide sprotivna na ustavnite odredbi, e potegot na Ivanov vednash da se postavi pred Ustavniot sud, smetaat eksperti po ustavno pravo. Poseganjeto po drugi chekori samo bi ja prodolzhilo nizata na protivustavni postapuvanja i bi donelo do problemi koi vo ovoj moment mozhe da ne se vidlivi za politichkite chiniteli.
(“360 Stepeni”)
