Makedonskite monasi koi niz vekovite prestojuvale vo manastirot Zograf na Sveta Gora najverojatno go donele i sochuvale cherepot na sveti Jovan Vladimir, golem hristijanski svetitel, chij zhivot e povrzan i so Makedonija. Soznanijata za toa deka ovoj cherep se chuva tokmu vo ova svetilishte go dobil makedonsko-crnogorskiot istrazhuvachki tim, koj ja podgotvil monografijata za ovoj svetitel poznat i po toa shto bil zet na car Samuil, otkako se razvila golema ljubov megju nego carevata kjerka Kosara.
I dosega postoeja neprovereni informacii deka cherepot na svetitelot se chuva vo manastirot, bazirani vrz zapisot na poznatiot veleshanec Konstantin Petkovich od 19 vek. Petkovich, koj podocna stanal i ruski konzul vo Dubrovnik, kon sredinata na toj vek go posetil manastirot tokmu za da gi potvrdi soznanijata deka relikvijata se chuva vo manastirskite riznici. No, toa soznanie ne uspeal da go proveri.
Toj zapis i podgotvuvanjeto na monografijata, koja e izdadena po povod 1.000-godishninata od podmolnoto ubistvo na Jovan Vladimir vo Prespa, bil motiv avtorite na deloto da prestojuvaat vo manastirot.
– Golemiot kult shto go uzhiva ovoj svetitel vo Makedonija, Crna Gora, Albanija, Bugarija, Srbija… beshe povod da otideme na Sveta Gora. Tamu bevme ljubezno primeni od upravata na manastirot, a na tretiot den od posetata igumenot Amvrosij ne primi i ja soslusha nashata zhelba da ja vidime glavata na svetitelot ako ja imaat. Toj bez dvoumenje ja prifati nashata zhelba i ne odvede kaj vitrinata vo koja se chuvaat tie relikvii. Vo chetvrtestata kutija prekriena so sedef, vo nejzin centralen del, se chuva golem del od gorniot del od cherepot. Bevme moshne vozbudeni oti toa beshe potvrda na nashite dilemi, veli Miroljub Orlandikj, poverenik na “Matica crnogorska” vo Makedonija.
Toj dodava deka igumenot na ovoj bugarski pravoslaven manastir, vednash im dozvolil i da ja fotografiraat kutijata vo koja imalo ushte moshti od chetiri drugi svetiteli.
Prikaznata za vrskite na ovoj vladetel na Duklja od 1000 do 1016 godina so Makedonija pochnuva vo osvojuvanjeto na negovata zemja od strana na makedonskiot car Samuil. Toj ja osvoil Duklja vo 1009 ili 1010 godina, po shto go zatvoril knez Vladimir vo zatvorot vo Prespa, kade shto mu bila prestolninata na carstvoto, vo zapadna Makedonija. Vo zatvorot se sluchuva i onaa poznata sredba megju dukljanskiot knez i Kosara, kjerkata na car Samuil po koja se ragja golemata ljubov. Carot i dozvoluva na Kosara da se vencha so zarobeniot knez, po shto go vratil na prestolot vo Duklja za da vladee kako negoviot vazal. Vladimir bil poznat kako pobozhen, praveden i miroljubiv vladetel. Ne se vkluchil vo golemata vojna megju Samuil i Vizantija koja kulminira so bitkata na Belasica vo 1014 godina.
Po smrtta na Samuil negoviot vnuk Jovan Vladislav (sin na Aron) ja prezel vlasta vrz carstvoto, a vo 1016 godina naredil i da se ubie knezot Jovan Vladimir koga na izmama e viknat da dojde vo Prespa, po shto mu e otsechena glavata pred edna crkva.
Sasho Cvetkovski, direktor na Muzejot vo Struga, koj beshe del od istrazhuvachkiot tim, veli deka drugite moshti na ovoj golem svetitel se chuvaat vo povekje zemji.
– Del od rakata se chuva vo Makedonija, vo ohridskata crkva „Sveta Bogorodica Gerakomija”. Golem del sega se vo Tirana, Albanija i sekoja godina na 4 juni, koga e negov praznik, se nosat vo Elbasan. A sega se potvrduva i prikaznata za cherepot, naveduva Cvetkovski.
Inaku, dodava toj, se ushte ne e poznato na koj nachin cherepot stasal na Sveta Gora. Toa ne znaele da im go kazhat nitu vo manastirot.
– Treba da se veruva deka moshtite tamu se doneseni od strana na monasite koi poteknuvaat od Makedonija. Vsushnost, celata istorija na ova golemo svetilishte e povrzana za makedonskite monasi. Nego, vo pochetokot na desettiot vek, prvi pochnale da go gradat trojca brakja od Ohrid – Aron, Mojsej i David. Potoa, so tekot na vekovite vo nego postojano imalo mnogu monasi koi doagjale od Makedonija, od Debarsko, od Maleshevijata i drugi kraishta, potencira Cvetkovski.
(“Dnevnik”)
Amfilohie bara MPC da i dade na SPC del od moshtite na sveti Jovan Vladimir
Debarsko-kichevskiot vladika Timotej za “Dnevnik” potvrdil deka srpskiot mitropolit Amfilohije, koj e nadlezhen za Crna Gora, pobaral da mu bide podareno malo parche od ova relikvija (del od rakata) shto se chuva vo ohriskata crkva “Sveta Bogorodica – Gerakomija”. Toj pobaral del od moshtite od rakata na svetitelot koj bil zet na car Samuil za da ja zgolemi svechenosta po povod osvetuvanjeto na golemata crkva vo ovoj crnogorski grad zakazhana za 25 septemvri. Osven do MPC, baranje da mu se dodeli del od ovaa vredna relikvija upatil i do manastirot Zograf na Sveta Gora, kako i do Albanskata pravoslavna crkva, koja chuva delovi od negovoto telo vo Tirana. Idejata mu bila na toj nachin da se spojat site delovi od teloto na svetitelot kon koj postoi golem kult vo Crna Gora, Srbija, Makedonija, Albanija, Grcija i Bugarija.
– Toj mi se javi telefonski na 4 juli i mi ja objasni zhelbata. Idejata mu e so delovi od moshtite od razlichni ekstremiteti da se obedini teloto na svetitelot. Negovite moshti sega se naogjaat vo povekje balkanski zemji. Jas mu odgovoriv deka za toa ne odluchuvam konkretno jas, tuku treba da napishe pismeno baranje do Sinodot na MPC. Mi reche deka taka i kje napravi. Koga kje go dobieme pismoto, za nego i kje odluchime kako Sinod, izjavil vladikata Timotej.
Makedonskiot Sinod kje treba da se izjasni po baranjeto na vladikata Amfilohije koj e na chelo na srpskiot crkoven tim shto treba da gi pochne pregovorite so MPC za priznavanjeto na makedonskata avtokefalnost.
