Milioni bi mozhele da umrat, no spas nudi edno avstralisko zhivotno
Upotrebata na antibiotici vo svetot porasna za 65 otsto megju 2000 i 2015 godina, osobeno vo nerazvienite i sredno razvienite zemji, shto e zakana za svetskoto zdravje, predupreduvaat nauchnicite.
Eksperite ushte na pochetokot na izveshtajot istaknuvaat deka „otpornosta na antibiotici, isto kako i posledicata od nivnoto neumereno koristenje e se pogolema zakana za svetskoto zdravje.”
Studijata objavena vo amerikanskiot magazin Proceedings of the Nacional Academy of Sciences, koja vo eden del se temeli na predviduvanja, predupreduva: „Upotrebata na antibiotici vo svetot vo 2015 godina beshe proceneta na 42,3 milijardi, standardno prepishani dozi za vozrasni lica.”
Vo 76 zemji vo koi se sproveduvashe istrazhuvanjeto, upotrebata na antibiotici od 21,1 milijarda standardno prepishani dnevni dozi vo 2000 godina, porasna na 34,8 milijardi vo 2015 godina.
Vo sporedba so rastot na nivniot bruto domashen proizvod, nivoto na upotreba na antibioticite osobeno porasna vo nerazvienite i sredno razvienite zemji, za 114 otsto vo 16 godini i iznesuva 24,5 milijardi standardno prepishani dnevni dozi.
Eili Klein, istrazhuvach vo Center for Disease Dynamics, Economisc & Policy i eden od avtorite na studijata, veli deka ova zgolemuvanje znachi „podobra dostapnost do potrebnite lekovi vo zemjite so golem broj bolesti koi uspeshno mozhat da se lekuvaat so antibiotici.”
No, vo isto vreme predupreduva: „Bidejkji se povekje zemji dobivaat pristap do ovoj vid lek, nivoto (upotrebata) kje raste, shto kje predizvika pogolema otpornost na antibiotici”
Takvata otpornost na bakteriite e odgovorna za smrt na 700,000 lugje godishno, niz svetot, ocenuva grupa na megjunarodni eksperti osnovana vo 2014 godina vo Velika Britanija.
Upotrebata na antibiotici e pomala vo bogatite zemji i iznesuva 10,3 milijardi standardno propishani dnevni dozi. Megju 2000 i 2015 godina zgolemuvanjeto bilo samo 6 otsto.
Turcija, Tunis, Alzhir i Romanija vo 2015 godina bile megju sheste zemji so najgolemo nivo na upotreba na antibiotici.
Vo izminatite 16 godini upotrebata na antibiotici dvojno porasnala vo Indija, vo Kina za duri 79 otsto, a vo Pakistan za 65 otsto. So shto ovie tri zemji se najgolemi potroshuvachi na antibiotici megju nerazvienite i sredno razvienite zemji.
Zgolemuvanjeto e minimalno vo trite zemji koi se prvi vo potroshuvachkata megju bogatite zemji, SAD, Francija i Italija, se veli vo studijata. Otpornosta na bakterii bi mozhela do 2050 godina da odnese deset milioni zhivoti, oceneto e vo neodamneshnata objavena britanska studija. Spas za choveshtvoto bi mozhelo da dojde od platipusot ili poznat i kako chudnovidiot kljunar. Platipus e zhivotno koe zhivee vo Avstralija e eden od retkite cicachi koi nosat jajca. Avstraliskite nauchnici neodamna otkrija deka protein vo majchinoto mleko na chudnovidiot kljunar mozhe lekovito da deluva na lugjeto.
