Izgradbata na dvata avtopata: Miladinovci – Shtip i Kichevo – Ohrid povekje meseci e vo prekin.
Za prviot avtopat trasata vo dolzhina od 47 kilometra e rechisi celosno probiena, no poradi nenavremeno resheni imotno-pravni odnosi rabotite ne mozhat da se zavrshat spored planiranata dinamika. Ovoj proekt trebashe da zavrshi vo april 2017. Na nego rabotea 800 rabotnici i 300 gradezhni mashini. Dosega se asfaltirani rechisi 60% od trasata. Pri poslednata poseta od strana na liderot na VMRO-DPMNE, Nikola Gruevski, zaedno so tehnichkiot minister Misajlovski pred eden mesec, beshe najaveno deka avtopatot kje bide kompletiran do krajot na godinava odnosno “nekolku meseci pred predvideniot rok”.
Sega novata Vlada na Zoran Zaev ne saka da go potpishe aneks-dogovorot za prolongiranje na rabotite so kineskite izveduvachi.
Kaj avtopatot Kichevo-Ohrid problemot e mnogu pogolem. Imeno, tamu e utnata trasata. Na izgradbata na ovaa delnica bea angazhirani 1,200 lugje od zemjata i vkupno 500 gradezhni mashini. Momentno site se povlecheni od teren. Spored proektot, ova delnica od avtopatot „Majka Tereza” treba bide so dolzhina od 57 km i shirochina od 26 metri. Planirani se sedum mostovi, 22 vijadukti, shest natpatnici, 13 potpatnici i tunel od 2 km kaj Preseka. Ovoj avtopat trebashe da bide zavrshen vo pochetokot na slednata godina.
Spored najavite, premierot Zoran Zaev naskoro kje se sretne so kineskiot izveduvach „Sinhidro” i so drugite vklucheni firmi od Republikata vo proektite za obata avtopata, so cel da se najde brzo reshenie za dolgiot zastoj vo rabotite. Zaev ova go najavil pri sredbata to denovive ja imal so ambasadorkata na NR Kina vo Makedonija, Lin Lisjen.
Dvata avtopata se predmet na istragata „Traektorija” na SJO
Vo vrska so izgradbata na ovie dva avtopata istraga vodi i Specijalnoto javno obvinitelstvo. Povod e skandalozniot snimen razgovor pomegju Gruevski i togashniot minister za transport i vrski Mile Janakieski za proviziite „od zhutite”. SJO ushte lani vo april vleze vo Javnoto pretprijatie za drzhavni patishta, po shto ja pokrena istragata pod ime „Traektorija” poradi somnezh deka Gruevski, Janakieski, vicepremierot Vladimir Peshevski i poraneshniot direktor na javnoto pretprijatie Ljupcho Georgievski, vo asfaltnata masa na avtopatishtata vo izgradba Miladinovci – Shtip i Kichevo – Ohrid „stopile” duri 155 milioni evra!
SJO treba da dokazhe kako se sluchi Vladata na VMRO-DPMNE da potpishe dogovor so kineskata firma „Sinhidro” za izgradba na delnicata Kichevo-Ohrid po cena od 374 miliona evra – duri 103 miliona povekje od procenkata shto za tenderot ja napravila Agencijata za patishta!?
Ochekuvano beshe probivanjeto na rokot
Izgradbata na avtopatot Kichevo-Ohrid pochna vo fevruari 2014 godina so rok za zavrshuvanje na gradezhnite raboti vo pochetokot na 2018 godina. Poradi toa shto se raboti za iskluchitelno teshka trasa, predvidenite chetiri godini ushte vo startot na proektot predizvikaa negoduvanje kaj gradezhnicite. Vekje po edna godina rabota, beshe jasno deka kje dojde do probivanje na rokot.
Spored neoficijalnite informacii koi struchni lica gi iskazhuvaat vo javnosta, osven prolongiranjeto na neodredeno vreme sega kje bidat potrebni ushte mnogu pari za da se zavrshi proektot. Probelmot e vo toa shto zasega nikoj ne mozhe da precizira ushte kolku milioni evra kje chini. Neoficijalno tamu progresot na gradezhnite raboti dosega e samo 35%.
Nedelnikot „Fokus” denovive objavi deka na trasata pochnalo da se pojavuva obrushuvanje na kosinite poradi golemiot nagib, pa taka rabotnicite se prinudeni da gi prerabotuvaat so pomal nagib, shto odzema vreme i pari. Postojano se dorabotuva osnovniot proekt. Rabotnici na trasata se soochuvaat so golem problem i pri iskopuvanjeto na tunelot kaj Preseka. Se pokazhalo deka ne stanuva zbor za karpa, tuku za pomek materijal shto predizvikuval postojano rushenje na izgradenoto…
„Ova e najgolemata infrastrukturna investicija vo poslednite 50 godini vo Makedonija. Toa najdobro zboruva za vrednosta na ovoj proekt. Tolkava investicija ne e vlozhena od nikogo, nikogash i vo nitu eden avtopat vo Republika Makedonija”, izjavi pri pochnuvanjeto na gradezhnite raboti vo 2011 togashniot premier Nikola Gruevski.
Kako shto e poznato, parite za avtopatite Miladinovci-Shtip i Kichevo-Ohrid bea obezbedeni preku kredit od kineskata „Eksim banka”. Izveduvach na rabotite e kineskata kompanija „Sinohidro korporejshn limited” a, spored dogovorot, 51 % od lugjeto shto rabotat na avtopatot treba da se od Makedonija (odnosno od gradezhnite kompanii „Transmet” i „Granit”).
Vo dogovorot ima i odredba so koja se predvideni 10 % od vkupnata vrednost „za dopolnitelni nepredvideni raboti”.
Trasata na noviot avtopat Kichevo-Ohrid e proektirana da pochne od Kichevo, pa preku Podvis, Preseka i Pesochani vodi do Trebenishta, a od tuka preku Podmolje se povrzuva so Ohrid. Glaven izveduvach na gradezhnite raboti e kineskata korporacija „Sinohidro”, a glaven podizveduvach na rabotite na trasata Kichevo – Podvis e makedonskata kompanija „Granit” so vkupna dogovorena suma od 117.6 miliona evra.
Mal del od trasata mu e dodelen i na izveduvachot „Transmet”, vo dolzhina od 9 kilometri.
Proektot so „zhutite” mu e konkurencija na „Skopje 2014″
Izgradbata na avtopatishtata, otkako bea objaveni prislushuvanite razgovori, otvori somnezhi deka e mozhno so kineskite partneri vo proektot da e dogovorena visoka provizija, so shto proektot „Skopje 2014″ za koj postojat somnezhi deka e edna od najgolemite peralnici na pari skroena od Gruevski, dobiva konkurencija vo proektot so „zhutite”.
Poznato e deka Vladimir Peshevski, poraneshniot vicepremier za ekonomski prashanja vo kabinetot na Gruevski, i poraneshniot minister Mile Janakieski, vo prvo vreme odbivale da go potpishat dogovorot so kineskata kompanija za izgradba na patishtata (kako shto veli Stavreski vo edna od bombite). Vo 2013 godina VMRO-DPMNE vo Sobranieto predlozhi zakon za zadolzhuvanje kaj kineskata „Eksim banka”, so shto izgradbata na dvete patni delnici izleze od regularnite propisi za tenderski raboti.
Vo sporedba so drugite zemji vo regionot, Makedonija so troshok pogolem od 7 milioni evra za kilometar patna mrezha gradi edni od najskapi patishta. Vo Bugarija istata kilometrazha chini okolu 2 milioni evra, vo Srbija troshocite se dvizhat do 4,5 milioni evra, a vo Hrvatska okolu 6,6 milioni evra za kilometar. Sepak, gradezhnite struchnjaci predupreduvaat deka cenata na kilometar avtopat e teshka za sporedba i taa zavisi, pred sè, od okolnostite na trasata, dali stanuva zbor za trusno ili za karpesto podrachje kako shto e sluchajot na del od trasata na avtopatot Kichevo-Ohrid kade shto e neophodno da se gradat i tuneli.
Za sporedba, avtopatot Demir Kapija – Smokvica vo dolzhina od 28 km chini 257 miliona evra. Nego go gradeshe grchkata firma „Aktor” i toj e rechisi pred pushtanje vo upotreba. Tamu ima dva tunela dolgi po 1.200 metri, shest mosta so dolzhina do 100 do 500 metri, shest podpatnika i dva podpatnika. Negovata izgradba zapochna vo septemvri 2013.
„Bombite” – svedok za dogovaranjeto provizija
Vo prislushuvanite materijali shto gi objavi SDSM se slusha kako eks-premierot Gruevski i poraneshniot minister za transport i vrski, Janakieski dogovaraat koja kineska kompanija da gi gradi avtopatite na istok i na zapad. Se slusha i kako se dogovara provizija od 5 % na celata suma (vkupno dvata avtopata se dogovoreni za suma od 580 miliona evra, minus 10 % uchestvo na Makedonija shto doveduva do provizija od celi 27 miliona!?). Za da se zamachkaat ochite bile pokaneti da dadat ponudi dve kineski kompanii, no od snimeniot razgovor se zakluchuva deka vekje odnapred bil napraven dogovor i razrabotena shema so koja firma kje se skluchi dogovorot.
Vo vremeto koga SDSM gi objavi razgovorite, vladejachkata VMRO-DPMNE gi otfrli obvinuvanjata i soopshti deka celiot proces za izbor na kompanijata za izgradba na dvete delnici se odvival na najvisoko profesionalno nivo.
Vo megjuvreme (potochno lani) na veb-stranicata na kineskata kompanija sumite za izgradba na dvata avtopata vo Makedonija bea za okolu sedum pati poniski od onie shto bea javno soopshteni od Vladata na VMRO-DPMNE. Potoa sumite ischeznaa, a veb-stranicata stana nedostapna. I sega na veb-stranicata nema informacii za cenite i za proektot.
Gruevski i Nikola Poposki, ministerot za nadvoreshni raboti naodite na SJO gi okvalifikuvaa kako lagi i izmislici, tvrdejkji deka postapkata vo koja se dogovarala zdelkata vo 2013 godina bila odobrena vo Sobranieto koga bil izglasan Zakon za realizacija na infrastrukturnite proekti za izgradba na patnata delnica Miladinovci – Shtip i patnata delnica Kichevo – Ohrid. Sakajkji da dokazhe deka zdelkata e chista, Poposki se povika i na Zakonot za ratifikacija na dogovorot za ekonomska i tehnichka sorabotka vo oblasta na infrastrukturata, pomegju vladata na Makedonija i vladata na Kina.
Sredba na Zaev so kineskata ambasadorka vo Makedonija
Premierot Zoran Zaev denovive ja primi ambasadorkata na NR Kina vo Makedonija, Lin Lisjen, pri shto taa mu vrachila pozdravno pismo od kineskiot premier Li Kechijang.
Kineskata ambasadorka Lisjen soopshti deka vo novata Vlada na RM oficijalen Peking gleda dobar partner i golem potencijal za prodlabochuvanje na sorabotkata pomegju dvete drzhavi. Reformite shto gi prezema Vladata na Makedonija se vo nasoka na politichka i ekonomska stabilizacija na drzhavata, poradi shto Ambasadata na Kina kje gi ohrabri kineskite kompanii za vleguvanje vo ekonomskiot pazar vo Makedonija.
– Vladata e otvorena za sorabotka so kineski kompanii shto sakaat da investiraat vo Makedonija i podgotveni sme da gi obezbedime site potrebni uslovi za toa. Celta na Vladata e da obezbedi novi rabotni mesta za gragjanite, povisoki plati, dostoinstven zhivoten standard, a toa mozhe da se postigne samo preku posvetena rabota na razvoj na ekonomijata – odogovori premierot Zaev.
Na sredbata dogovoreno e da se intenzivira ekonomskata sorabotka megju dvete drzhavi, preku novi proekti vo ramki na Programata na Kina, 16 plus 1 za zemjite od Centralna i Istochna Evropa, vednash po reshavanjeto na problemite vo izgradbata na dvata avtopata Miladinovci – Shtip i Kichevo – Ohrid, vo chijashto izgradba uchestvuva Kina.
Toj najavi i konkretni inicijativi i od Vladata na Makedonija za proshiruvanje na ekonomskata sorabotka na NR Kina. Premierot Zaev informirashe deka vekje se ostvareni kontakti so kineski kompanii za sorabotka vo oblastite na energetikata i gradezhnishtvoto a najavi i proshiruvanje na sorabotkata vo zemjodelstvoto.
Kineskata ambasadorka Lisjen ja pozdravi opredelbata na Vladata na Makedonija za podobruvanje na kvalitetot na zhivot na site gragjani. Ambasadorkata Lisjen soopshti deka NR Kina ja poddrzhuva Makedonija vo evrointegraciite.
Premierot Zaev soopshti deka Republika Makedonija dava celosna poddrshka na edinstvena NR Kina. Na sredbata e zaednichki pozdraveno tradicionalnoto prijatelstvo megju Makedonija i Kina i e dogovoreno unapreduvanje na sorabotkata megju dvete zemji vo site sferi od interes na gragjanite na dvete zemji.
Promashenite kosini kje znachat preproektiranje i pomestuvanje na dalekuvodi i vodovodi
Vo doverliviot izveshtaj dostaven do Vladata stoi deka se utvrdeni brojni problemi so trasata Kichevo-Ohrid:
“Nestabilnosta na kosinite e problem koj kontinuirano se javuva kaj usecite i zasecite na povekje delnici. Potrebna e dopolnitelna eksproprijacija koja proizleguva od ublazhuvanje na kosinite na usecite”, se naveduva vo doverliviot izveshtaj od nadzorot na proektot.
Poradi toa kje bide potrebna i dislokacija na nadzemni i podzemni infrastrukturni objekti kako dalekuvodi, telefonski kabli i vodovodni instalacii, a ponatamu i dislokacija na individualni stanbeni i stopanski objekti koi se sechat so trasata na avtopatot.
Od nadzorot utvrdile i „neusoglasenost megju proektnata dokumentacija i sostojbata na teren”. Poradi toa, bila utvrdena i potreba od preproektiranje i sproveduvanje na pravno-administrativni postapki za izgotvuvanje na novi dopolnuvanja na proektite.
Ova mozhe da chini dopolnitelni desetici milioni vo evra.
