Pretsedatelot na Republika Makedonija, Gjorge Ivanov, vo vrska so aktuelnite sluchuvanja vo zemjava upati pismo do chlenovite na Evropskiot sovet, do pretsedatelot na Evropskiot sovet Donald Tusk, do generalniot sekretar na NATO Jens Stoltenberg i do dvata strategiski partnera na Republika Makedonija, do pretsedatelot na Soedinetite Amerikanski Drzhavi Donald Tramp i do pretsedatelot na Republika Turcija Redzep Taip Erdogan, soopshti kabinetot na makedonskiot pretsedatel.
Vo prodolzhenie e integralnoto pismo od pretsedatelot Ivanov:
„Vo presret na sostanokot na Evropskiot sovet, dozvolete da Ve zapoznam so aktuelnata sostojba i so seto ona shto se sluchuva vo Republika Makedonija. Republika Makedonija vekje dve i pol godini minuva niz dlaboka politichka kriza. So olesnuvachkata uloga na EU i na SAD beshe postignat Dogovorot od Przhino vo chija sushtina beshe organiziranje predvremeni parlamentarni izbori vo fer i demokratski uslovi i formiranje Vlada na Republika Makedonija shto najprvo kje se fokusira na itnite reformski prioriteti. Na 11 dekemvri 2016 godina se odrzhaa slobodni, fer i demokratski izbori, koi bea pozdraveni od site strani. No, namesto izlez od krizata i fokusiranje na itnite reformski prioriteti, nie povtorno se najdovme vo dlaboka politichka kriza. Imeno, po izborite, tri od chetirite parlamentarni partii na etnichkite Albanci vo Republika Makedonija, so 18 od vkupno 120 pratenici vo Sobranieto, pod pokrovitelstvo na premierot na Republika Albanija, Edi Rama i negoviot minister za nadvoreshni raboti vo Tirana sozdadoa platforma za Albancite vo Republika Makedonija. Tiranskata platforma stana preduslov za formiranje Vlada na Republika Makedonija. Platformata e postizboren dokument usvoen vo tugja drzhava vo kabinet na stranski drzhavnik i so posredstvo na premier na tugja drzhava. So ovaa platforma se zagrozuva suverenosta i nezavisnosta na drzhavata, doveduvajkji ja Republika Makedonija vo polozhba na potchinetost ili zavisnost sprema druga drzhava. Realizacijata na platformata podrazbira promeni vo Ustavot na Republika Makedonija so koi bi se zagrozil unitarniot karakter na drzhavata. Platformata go narushuva Ohridskiot ramkoven dogovor, koj gi regulira odnosite na etnichkite zaednici so drzhavata Republika Makedonija i nivnite megjusebni odnosi. Vo sprotivnost so Ohridskiot ramkoven dogovor, platformata e diskriminatorska kon drugite etnichki zaednici, bidejkji prioretizira samo edna zaednica. Ovaa platforma od Tirana dopolnitelno ja destabilizira vnatreshnopolitichkata sostojba i gi zgolemuva megjuetnichkite tenzii vo Republika Makedonija.
So nachinot na koj e donesena i so izjavite na oficijalnite pretstavnici na Republika Albanija i Republika Kosovo, negativno se odrazuvaat na megjusosedskite odnosi i se vrshi destabilizacija na regionot na Zapaden Balkan. Ovaa platforma, nas ne dovede vo zastoj od koj e teshko da se izleze bidejkji ima ultimativen i ucenuvachki karakter”, stoi vo pismoto.
„Vo soglasnost so chlen 84, alineja 1 od Ustavot na Republika Makedonija, na 1 mart 2017 godina donesov odluka da ne opredelam mandat za sostav na Vladata na Republika Makedonija na sekoj onoj koj pregovara za platformi na drugi drzhavi so koi se ucenuva makedonskiot narod, se zagrozuva unitarnosta na drzhavata, nejziniot suverenitet i nezavisnosta. Kako pretsedatel na Republika Makedonija, moja ustavna dolzhnost e da gi pochituvam Ustavot i zakonite i da gi shtitam suverenitetot, teritorijalniot integritet i nezavisnosta na Republika Makedonija. Za site ovie neshta lichno gi informirav komesarot g. Han i visokiot pretstavnik, g-gja Mogerini. Od niv pobarav javno i jasno da ja osudat i da ja otfrlat platformata kako chin na meshanje vo vnatreshnite raboti na suverena drzhava i kako dokument shto dopolnitelno ne destabilizira i izlozhuva na vnatreshnopolitichki, megjuetnichki i mozhni geopolitichki vlijanija. Kje povtoram deka ovoj dokument koj e ultimativen i ucenuvachki go suspendira i Dogovorot od Przhino vo koj Evropskata Unija go vlozhi siot svoj nadvoreshnopolitichki kredibilitet.
Smetam deka osudata i otfrlanjeto na ovoj dokument e edinstven nachin za izlez od bezizleznata sostojba vo koja se naogjame. Samo na toj nachin kje gi postigneme celite na Dogovorot od Przhino, pred se itnite reformski prioriteti, politichkata stabilizacija, namaluvanjeto na megjupartiskite i megjuetnichkite tenzii vo Republika Makedonija i vrakjanje na drzhavata na patot kon evropskite i evroatlantskite integracii. Vo toj kontekst, baram so vnimanie da ja razgledate vistinskata realnost so koja sme soocheni i da se zalozhite ovaa shtetna platforma da bide javno otfrlena i osudena od strana na Evropskata Unija i NATO i nivnite zemji chlenki. Ponatamu, ochekuvam da go osudite flagrantnoto meshanje vo vnatreshnite raboti na Republika Makedonija od strana na dva nejzini soseda – aspiranti za polnopravno chlenstvo vo Unijata. Konechno, ochekuvam da ispratite silna poraka do nashiot geopolitchki ranliv region za nepovredlivost na granicite na Balkanot i da ja reafirmirate evropskata i evroatlantskata perspektiva na zemjite od regionot. Otsustvoto na javna osuda na platformata od Tirana od strana na megjunarodnata zaednica samo kje ohrabri slichni obidi vo nashiot, no i vo drugi regioni vo Evropa so slozhena etnichka, religiska i jazichna realnost. Najiskreno se nadevam deka kje naidam na Vasheto razbiranje.
Kako pretsedatel na Republika Makedonija, zemja dolgogodishen kandidat za chlenstvo vo Evropskata Unija i NATO, ochekuvam da se angazhirate i da ni pomognete bidejkji idninata i perspektivata na moite sogragjani se pred moshne seriozen predizvik”, zavrshuva vo pismoto makedonskiot pretsedatel.
Vo prilog na pismoto, pretsedatelot Ivanov im dostavil kopija od platformata, kako i izjavi na oficijalni pretstavnici i institucii na Republika Albanija i Republika Kosovo.
