Advokatite na Jankuloska i Janakieski tvrdat deka vo Makedonija premnogu lesno i chesto se opredeluva pritvor, povikuvajkji se na povekjegodishnite kritiki od megjunarodnata zaednica i Evropskiot sud za chovekovi prava!? Sudiite, pak, smetaat deka dokolku imale namera, osomnichenite dosega vekje mozhele da gi unishtat dokazite!?
Krivichniot sovet sostaven od trojca sudii na Krivichniot sud vo Skopje gi odbi zhalbite na Specijalnoto javno obvinitelstvo, koi bea podneseni otkako dvajcata sudii na prethodna postapka (nov termin za poraneshnite istrazhni sudii) gi otfrli site 9 baranjata za merka pritvor protiv osomnichenite vo sluchajot “Titanik” (manipulacii za lokalnite izbori 2013 godina). Megju osomnichenite se poraneshnite ministri Gordana Jankuloska i Mile Janakieski, potoa generalnito sekretar na Vladata Kiril Bozhinovski, gradonachalnikot na Pustec Edmond Temelko , kako i chetvorica sudii od Upravniot sud i chetvorica chlenovi na togashnata DIK (trojca od niv se i segashni chlenovi).
Vo soopshtenieto od sudot, pishuva oti zhalbite se odbivaat kako neosnovani. Potvrdeni se samo merkite na pretpazlivost kon Edmond Temelko i Ismet Guri, prviot sekoja nedela da se javuva vo resenskiot sud a vtoriot ima zabrana za komunikacija so odredeni lica.
So ovaa odluka sudot odluchi da bidat na sloboda site osomnicheni za koi specijalnoto obvinitelstvo stravuvashe deka mozhe da vlijaat vrz svedoci ili vrz postapkata.
Sega, specijalnite obviniteli imaat pravo povtorno da pobaraat pritvor za osomnichenite koga kje soberat novi dokazi,a vo megjuvreme, najavija deka prodolzhuva so istragata.
Krivichniot sovet gi objavi odlukite zoshto smeta deka sudiite na prethodna postapka pravilno odredile deka nema uslovi za opredeluvanje pritvor za osomnichenite. Eve go zakluchokot:
“Sovetot smeta deka sudijata na prethodna postapka pri ovoj sud pravilno postapil koga utvrdil deka ne postoi osnov za opredeluvanje na merkata pritvor predviden vo chl.165 st.1 t.2 od ZKP, odnosno ne postoi opravdan strav deka obvinetite kje gi sokrijat, falsifikuvaat ili unishtat tragite na krivichnoto delo i ne postojat osobeni okolnosti koi ukazhuvaat deka kje ja poprechuvaat krivichnata postapka so vlijanie vrz svedocite i souchesnicite, poradi shto i predlogot na Javnoto obvinitelstvo za gonenje na krivichni dela povrzani i koi proizleguvaat od sodrzhinata na nezakonskoto sledenje na komunikaciite od 13.02.2016 godina go odbil kako neosnovan.
Imeno, po naogjanje na Krivichniot sovet, sudijata na prethodna postapka pravilno utvrdil deka dokolku obvinetiot imal namera da gi unishti tragite i materijalnite dokazi vo vrska so krivichnite dela, istoto mozhel da go stori izminatiot period, bidejki obvinetite za istiot krivichno praven nastan bile zapoznaeni so podnesuvanjeto na krivichnite prijavi protiv niv, a za koe neshto e vidno od spisite na predmetot, odnosno od zapisnicite na OJO Skopje od 27.08.2015 i 31.08.2015 godina, koga obvinetite bile ispitani vo svojstvo na obvineti, a od koj shto datum pominat e podolg period. Ovoj Sovetot smeta deka vo konkretniot sluchaj obvinetite ne prezemale nitu edno konkretno dejstvie vo nasoka na krienje i unishtuvanje na krivichnite dela ili vlijanie vrz svedocite i souchesnicite. Za odreduvanjeto na pritvor po ovoj osnov od ovaa tochka ne e dovolno da se istakne samo apstraktna mozhnost na vlijanie vrz svedocite ili souchesnicite, tuku e potrebno da se navedat konkretni osobeni okolnosti koi go potvrduvaat postoenjeto na ovaa opasnost, a takvo neshto ne e storeno so dostaveniot predlog.”
Jankuloska i Janakieski imaat ist advokatski tim sostaven od sedum braniteli, shestmina od Skopje: Nikola Dodevski, Boro Tasevski, Sanja Aleksikj, Ruzhica Nikolovska, Petar Vasilev i Liljana Vasileva Bundalevska kako i advokatot Ljupcho K.Naumovski od Ohrid.
Spored SJO Jankuloska se zakanuvala na svedoci i unishtila dokazi
Vo zapisnikot od javnata rasprava vo Krivichniot sud po zhalbite za opredeluvanje na pritvor stoi deka uchestvuvale sedumtemina advokati i trojca obviniteli od SJO.
“Javniot obvinitel Fatime Fetai od SJO navede deka na sudijata na prethodna postapka mu bil prilozhen dokaz od koj proizleguva opasnosta od poprechuvanje na krivichnata postapka od strana na osomnichenata Gordana Jankuloska, megjutoa ovoj dokaz sudijata na prethodna postapka voopshto ne se potrudil da go analzira. Imeno, od strana na osomnichenata e napraven obid da se vrshi vlijanie vrz eden od souchesnicite vo predmetniot nastan i toa ne ednash tuku povekje pati. Konkretno, preku drug osomnichen vo ovaa postapka i preku drugo lice na eden od souchesnicite bilo upateno direktno baranje da druga osomnichena vo postapkata se vozdrzhi od bilo kakov inkriminirachki iskaz protiv osomnichenata G.J. se do 24-ti april, kako datum na koj shto bi bile odrzhani izbori i na koj shto bi pobedila vladejachkata partija VMRO-DPNE, pri shto posle toj datum tie lica koi ne bi bile na strana na osomnichnata G.J. bi se tretirale kako predavnici, vo sprotivno istite bi bile heroi. Od strana na osomnichenata G.J. posredno bil vrshen pritisok i psihichko maltretiranje na souchesnicite, so direktno baranje vistinata za predmetniot nastan opishan vo naredbata za sproveduvanje istrazhna postapka da ne bide kazhano.
Obvinitelkata Lile Stefanova od SJO navela deka isto taka, G.J. dodeka bila minister napravila obid za unishtuvanje na tragite na krivichnite dela koi i se stavaat na tovar, na nachin shto potpishala odluka za unishtuvanje na predmeti, so popisna komisija vo upravnite sluzhbi vo Skopje, a koja naredba trebalo da ja sprovede osomnichenata J.G., i istata ja sprovela. Navedeniot dokaz se naogja vo spisite na predmetot koj shto go imal na uvid i sudijata na prethodna postapka.”
Branitelite, pak, tvrdele deka vo predistrazhna postapka ne mozhe da se zboruva za status na svedok, pa ottamu ne mozhe nitu da se zbrouva za vlijaenje vrz svedoci. Tie prigovaraat i na proceduralni raboti vo predmetot “Titanik”.
Temelko zakonito priveden, ama nema pritvor oti e funkcioner vo druga drzhava
Trichleniot sovet na Krivichniot sud zakluchil deka priveduvanjeto na Edmond Temelko so lishuvanje od sloboda bilo zakonito. Potvrdena e merkata za pretpazlivost – sekoja sreda vo 10 chasot da se javuva vo Resenskiot sud. Odbivanjeto da mu se opredeli pritvor e obrazlozheno so slednoto:
“Tochno e deka obvinetiot E.T. ima dvojno drzhavjanstvo, i toa drzhavjanstvo na RM i RA, kako i toa deka istiot postojano patuva vo Pustec, RA. Megjutoa, po naogjanje na Krivichniot sovet, vo konkretniot sluchaj ne postoi opravdan strav od begstvo na obvinetiot, ako se ima vo predvid faktot deka negovoto patuvanje na teritorijata na Albanija e povrzano so vrshenjeto na negovata funkcijata gradonachalnik na Pustec, a koe neshto upatuva na faktot deka napushtanjeto na teritorijata na R Makedonija na obvinetiot ne e so namera da bega i da se krie. Sovetot posebno vo predvid gi imashe i faktot deka potesnoto semejstvo na obvinetiot kako i obvinetiot imaat postojano mesto na zhiveenje na teritorijata na RM, odnosno vo gradot Resen, koe neshto se utvrdi od prilozhenite dokazi vo spisite na predmetot.
Isto taka Sovetot ceni deka vo konkretniot sluchaj ne postoi nitu osnovot od chl.165 st.1 t.3 od ZKP, ili kako shto e navedeno vo predlogot za opredeluvanje merka pritvor deka postoi osnovan strav deka obvinetiot kje prodolzhi so istite krivichni aktivnosti, pred se imajkji go predvid svojstvoto na obvinetiot dadeno vo predlogot za opredeluvanje merka pritvor, a toa e deka e pretsedatel na politichka partija vo RA.”
“LIVCHE NEKA SNEMA” NAVISTINA SE SLUCHILO VO STRUMICA
Spored SJO, istrazhitelite rabotat na vkupno 10 predmeti vo vrska so izborni manipulacii i povreda na chovekovite prava, pottiknati od indicii dobieni od prislushuvanite razgovori. Spored najavite, sleden sluchaj vo procedura bi mozhel da bide za izborni manipulacii vo Strumica, spored kazhanoto vo razgovori pomegju Gordana Jankuloska i pratenikot Slave Goshev. Se raboti za poznatata sugestija “livche neka snema” za da mozhe da se bara preglasuvanje i da mu se ospori pobedata na gradonachalnikot Zoran Zaev. Imeno, generalniot sekretar Kiril Bozhinovski navistina podnel prigovor do DIK, odnosno VMRO-DPMNE baralo da se ponishti glasanjeto na izbirachkoto mesto 1.727, bidejkji vo glasachkite kutii imalo tokmu – edno livche pomalku od brojot na licata shto glasale, soopshti BIRN.
