Sakal da se zapishe da studira matematika vo Skopje, no semejstvoto nema pari da go prati vo glavniot grad.
Zatoa se zapishal na Fakultetot za informatika i kompjutersko inzhenerstvo vo Bitola. Osvoil mnogu nagradi nadvor od Makedonija, a dodeka da pochne akademskata godina saka da volontira na “Manaki”.
Roditelite, osven shto zhiveat vo tugja kukja i vo loshi uslovi, pozajmile pari za da go zapishat, a vo megjuvreme sobiraat plastichki shishinja za da imaat pari za osnovna egzistencija
Negovoto semejstvo po tranzicijata se soochi so finansiska kriza. Prezhivuvaat od sobiranje plastichni shishinja. No, slabata materijalna sostojba ne go sprechi Tome Kirijazi (18) da napreduva vo uchenjeto. Od prvo oddelenie osnovno uchilishte do chetvrta godina sredno ne dobil pomala ocenka od petka. Godinava maturira kako prvenec na generacijata vo tehnichkoto uchilishte „Gjorgi Naumov” vo Bitola. Negovata prikazna ja prenese “Dnevnik”.
Vo sredinata e poznat kako mnogu talentiran matematichar i fizichar so solidni poznavanja po astronomija. Pokraj chestite prisustva na regionalni i drzhavni natprevari po matematika, kade shto osvojuval i nagradi, letovo novo iskustvo za nego beshe uchestvoto na Svetskiot natprevar po astronomija i astrofizika vo Suchava, Romanija.
– Do 11 avgust bev del od ogromen tim so dveste mladi talenti po astronomija od 32 drzhavi od svetot. Mestoto si go obezbediv bidejkji bev megju prvite pet pobednici na natprevarot po astronomija vo Makedonija. Vo Romanija imavme test so reshavanje zadachi, teoretski del, praktichen del kako obrabotka na podatoci od astronomija, nabljuduvanje so teleskop i del od planetarium – veli mladiot i talentiran Kirijazi.
Prirodnite nauki gi nosi vo maloto prste. Veli deka nikogash doma ne bubal za da nauchi, tuku ona shto kje go slushnel na shkolo go zapametuval. Dovolni mu se nekolku sekundi da gi razgleda podatocite zapishani na list hartija, a potoa bez greshka da gi interpretira. Ljubovta kon astronomijata se pojavila koga trgnal vo sredno uchilishte i koga profesorkata po fizika go vkluchila vo natprevarite. Za zhal, vo Romanija ne se plasiral megju pobednicite poradi golemata konkurencija.
– Za natprevarot sami se podgotvuvame doma od internet i od knigi shto ni gi dade profesorkata. Vo Bitola nema mnogu uslovi za da napreduvash vo astronomijata, nemame oprema, teleskopi. Vo Romanija imavme mozhnost da se zapoznaeme so napredna oprema i da nauchime povekje od drugite uchesnici – dodava Kirijazi.
Smetuvanjeto vo Romanija mu bilo plateno, no patuvanjeto i prestojot na mladiot Tomche tamu go pomognala opshtinskata organizacija na Crveniot krst od Bitola.
– Crveniot krst ni pomaga, go obleche za maturata i mu dadoa pari za Romanija, 250 evra. Mu ostanaa 50 evra i sledniot den gi vrativme. Blagodarenie na Crveniot krst i na Falanga od Avstralija imame internet i laptop doma. Inaku, imame tri deca, jas sum domakjinka, mazhot mi raboteshe vo fabrika, no taa otide vo stechaj. Edno vreme zemavme socijalna pomosh, no ni ja ukinaa. Sega momentalno sobirame shishinja i golemata kjerka raboti – raskazhuva majkata Zorka Kirijazi.
Taa se zhrtvuvala za da gi prehrani i shkoluva decata.
– Predvreme kje gi prashav shto im treba za uchilishte zashto finansiski sme slabi, da ne im nedostiga tetratka ili nekoj pribor, pa da se chuvstvuvaat inferiorno. Ako trebashe jas nemashe da jadam denta, za niv da ima hrana za na uchilishte. Od knizharnicata, ako trebashe, kje pozajmev pribor – dodava pozhrtvuvanata majka.
Nejziniot trud se isplati zashto sinot od srednoshkolskite vodi ispliva so diploma za najdobar uchenik, a za eden mesec kje bide brucosh na noviot Fakultet za informatichki i kompjuterski tehnologii vo Bitola.
Zhelbata na negovite roditeli e Tome da go zavrshi fakultetot, da magistrira i da se vraboti. Zorka veli deka decata se nejzinoto najgolemo bogatstvo i deka tie se na prvo mesto za shto i da se raboti, no se shto pravat za niv ne im e teshko iako pominuvale niz krizni periodi vo zhivotot.
– Site moi tri deca slushaat se shto kje im kazheme, da ne trgnat po losh pat, veli Zorka.
Na zaminuvanje majka mu dodava deka Tomche sakal da volontira na festivalot „Brakja Manaki”.
