Mnogu planovi za brz ekonomski i turistichki razvoj
Pishuva: Monika Taleska
Vo regionot na Drimkol vo jugozapadniot del na Makedonija, na nadmorska visochina od 800, a na mesta i 900 metri e smesteno seloto i istoimenata Opshtina Vevchani. Rasposlano na padinite na Jablanica ova selo e vistinska turistichka atrakcija, granichi so sosednata Opshtina Struga, a ja dopira i granicata so Albanija.
Spored popisot od 2002 godina, Opshtinata broela 2.433 zhiteli, site Makedonci. Legendite velat, imeto doagja od zborot ves, koj znachel selo. Selchani, Veschani ili Vevchani seedno opiva so ubavinite, chistata priroda, zeleniloto, svezhinata, chistite vodi, ekoloshki chisti vodeni resursi, planini, shumi, endemska fauna i flora, bogata istorija i tragi od naselbi od periodot pred nashata era, mnogu crkvi, paraklisi, ugostitelski objekti, zachuvana arhitektura i pred se srdechen odnos na zhitelite. Ova se atributite na maloto selce koe potsekja na onie fascinantnite naseleni mesta vo severna Italija, kade so netrpenie chekate da vdishite od svezhinata, spokojot i kulturata na zhiveenje na meshtanite.
Prvite legendi za Vevchani velat deka e stara naselba, a nejzinite pochetoci datiraat od krajot na 6-ti i pochetok na 7-mi vek, koga Brsjacite go preplavile Strushko i ja naselile lokacijata na deneshno Vevchani. Kalimanovatagramota, kako dosega najstar istrazhen dokument govori deka Vevchani kako selska naselba e evidentirano od krajot na 9-ti vek i toa kako moshne razviena, ekonomski jaka naselba obvrzana da dava danok vo natura na bugarskiot knez Boris Prvi, a po nego i na carot Simeon Veliki.
Vo Vevchani postojat mnogubrojni paraklisi: “Sv. Dimitrija”, “Sv. Petka”, “Sv. Nedela”, “Sv. Sreda” i “Sv. Jovan”. Eden od najmladite crkovni objekti vo Vevchani e manastirot “Sv. Petar i Pavle”chija izgradba zapochna vo 2000 godina na Vevchanska Golina, na nadmorska visochina od okolu 2000 metri, vo chest na 2000 godini od hristijanstvoto i misijata na apostol Pavle.
„Sega go razvivame i crkovniot turizam. Postavivme krst nad Vevchani visok 25 metri, gradime vidikovec na toa mesto, i kje gi renovirame konacite od manastirot. Koj kje dojde ednash vo Vevchani, doagja postojano. Vevchani e mnogu poatraktivno mesto za odmor, otkolku drugite planinski turistichki centri kaj nas, bidejkji e urbana sredina kade postojano zhiveat okolu 2.800 zhiteli. Osven ubavata priroda,ima nokjen zhivot po nashite tradicionalni restorani i kafulinja, se nudi zabava za site vozrasti. Koga temperaturata vo Skopje vo leto e 40 stepeni, ovde e 30. Gostite se odmoreni, se chuvstvuvaat prijatno. No, mora da se namalat cenite na ugostitelskite uslugi, dokolku sakame da gi privlecheme gostite. Isto taka treba da se ima vo vid, deka hranata vo nashite restorani e edna od najekoloshkite i najchistite vo Makedonija, bidejkji celoto pole se navodnuva so chista i nezagadena voda od nashite poznati izvori”, veli gradonachalnikot Cvetomir Ugrinovski.
Vo blizina na seloto se naogjaat najposetenite vo Makedonija, ‘Vevchanski Izvori’.Posetitelite se voshituvaat od nivnata ubavina, koja kako magnet gi vleche nazad vo nova sredba, zashto neobichno e sebenaogjanjeto vo buchavata na bistrata voda i svezhiot vozduh. Glavniot izvor e smesten vo otvorot na peshtera. Na desetina metri podolu, se naogjaat nekolku postojani izvori koi podzemno komuniciraat so glavniot izvor. Kapacitetot na Vevchanskite Izvori vo vlazhniot period od godinata iznesuva okolu 1500 litri vo sekunda.Od neodamna Opshtina Vevchani gi ima ingerenciite i vrz Vevchanskite izvori, soglasno so zakonot za zashtita na spomenicite na prirodata. Tie se vo golema mera uredeni za turistichka poseta, no sepak se vlozhuvaat napori i ima plan za nivno doureduvanje za da privlechat shto pogolem broj posetiteli.
„Sega se rabotat proekti za proshiruvanje i razubavuvanje. Na 80-ina metri nad izvorite se naogjaat Vevchanskite peshteri. Spored planot, kje se izgradi pristap do peshterite i tie kje se osvetlat. Ima mnogu meshtani koi gi posetile, koi raskazhuvaat za nivnite ubavini, peshterski ukrasi, stalaktiti i stalakmiti. Poradi svojata atraktivnost, tie sekako deka kje bidat interesni za turistite, a nasha obvrska e da gi adaptirame za poseti”, veli gradonachalnikot Ugrinoski.
Na vlezot vo Opshtinata e postavena „Porta Vevchani”,do nea se gradi manastirot Sv. Gjorgji. Manastirot i crkvata kje bidat vo forma na pravoslaven krst. Spored lokalnite vlasti, po izvorite i karnevalot,vtor brend e Portata, tret Krstot,a chetvrt e manastirot.
„Opshtinata formirashe tim za kultura. Treba da se raboti na proverka na nekoi soznanija deka Karnevalot datira pred nashata era. Za taa cel kje otvorime i ovde kancelarija na MANU. Istorijata na Vevchani e dosta bogata i ne e kompletno istrazhena. Imame isto taka i kukja posvetena na Mihajlo Pupin, kade prestojuvale negovite pradedovci, koi potoa zaminale vo Vojvodina. Zatoa sakame da vospostavime pogolemi kulturni vrski so Srbija”, dodava Ugrinovski.
Vevchanskiot karneval, obichaj pod maska, koj se narekuva „Sveti Vasilja” (Vasilica), se praznuva na 13 i 14 januari sekoja godina i e posveten na Sv. Vasilij Veliki. Na toj den se dochekuva novata pravoslavna godina, a se isprakja starata. Ovoj paganski obichaj ovde se neguva so vekovi, a vasilicharite, maskirani poedinci i grupi od site vozrasti se organizirani po maala.
Opshtina Vevchani podgotvi proekt i ochekuva Ministerstvoto za zhivotna sredina da izdade odobrenie, za proglasuvanje na planinata Jablanica za nacionalen park. Bogatata flora i fauna, prirodnite retkosti i ubavini se glavnite atributi na ovoj planinski biser vo blizina na Vevchani, koj shto spored planot kje bide zadolzhitelen na agendata osobeno na stranskite turisti.
„Vo dolniot del na planinata ima kosteni, a vo gorniot buki. Ovaa e mnogu pitoma planina, bogata so razni vidovi chaevi, shumski jagodi, borovinki, kapinki, glog i drugi rastenija koi se koristat i vo medicinata, no i vo domashnata prirodna apteka, zashto imaat znachajna uloga vo zachuvuvanje na zdravjeto na chovekot. Sekoja proshetka po ovie ubavini e posebno dozhivuvanje i za nas meshtanite, a ne samo za turistite, koi vo se pogolem broj doagjaat vo Vevchansko”, istaknuva Ugrinoski.
Vo planinata ima blagi pateki, pogodni za proshetki, no sepak treba da se douredat, za da nemaat dupki, da mozhe posetitelite da se dvizhat lesno, bez problemi. Kje se gradat vidikovci kade ima pobogata fauna, kje se postavuvaat hranilnici, poilki i solarnici za: mechki, volci, lisici, eleni, divi svinji, zajaci, srni, risovi…Solarnicite gi privlekuvaat divite zhivotni, pa tie kje bidat posebna atrakcija za turistite vo ovoj region.
Vevchani e meta na turistite preku cela godina. No, celta na lokalnite vlasti e ovde da se zadrzhat barem nekolku dena za da go pochuvstvuvaat ambientot, dushata na seloto, a so toa da porasnat i ekonomskite benefiti na Opshtinata.
