Evropskata policija uapsi 35-godishen Pakistanec, identifikuvan kako Atif Z., koj e obvinet za ubistvo na povekje od 70 lugje vo Pakistan.
Pakistanecot, za kogo policiski izvori tvrdat deka e platen ubiec, e uapsen zaedno so grupa od 42 ilegalni imigranti vo Ungarija. Osomnicheniot Atif Z. se naogja na pakistanskata lista na najbarani kriminalci, no i na listata na Interpol. Atif, zaedno so grupata ilegalni migranti, e lociran po dojava na lokalen zhitel vo juzhniot del na Ungarija, blizu tromegjeto so Srbija i Hrvatska, dvizhejkji se po dobropoznatata balkanska marshruta, koja minuva i niz Makedonija. Vo brzata akcija na policijata, vo koja uchestvuvale policiski strukturi od povekje evropski zemji, bila fatena cela 42 chlena grupa ilegalni migranti. Atif bil eden od organizatorite na ilegalnoto migriranje i kriminalnite dejstva na grupata.
Ovoj sluchaj povtorno gi potvrdi stravuvanjata deka ima golema verojatnost begalskite „konvoi” da bidat odlichno zasolnishte za kriminalcite od sekakov vid, shto se potvrdi i so sluchajot na Atif, koj od svojata zemja doshol do EU, kade shto policijata konechno uspea da go uapsi.
– Ovoj sluchaj ushte ednash ja pokazhuva vazhnosta na megjunarodnata sorabotka vo borbata protiv kriminalot. Jas samo mozhat da im chestitam na avstriskite krim-istrazhuvachi za nivniot uspeh – izjavi avstriskiot minister za vnatreshni raboti Volfgang Sobotka.
Spored shturite oficijalni soopshtenija, osomnicheniot za ubistvo na duri 70 lica, Atif Z., bil poznat kako Kasapot od Pakistan, no avstriskata policija potvrdi deka se ushte nema mnogu detali za kriminalot za koj Atif se somnichi vo negovata drzhava.
Spored evropskata legislativa, zaradi osnovani somnenija za vakov vid kriminal i zaradi raspishanata megjunarodna poternica, Atif Z. sega se soochuva so deportacija vo Pakistan. Sepak, procesot mozhe da se odolzhi poradi toa shto Avstrija ne smee da deportira kriminalci shto mozhat da se soochat so smrtna kazna vo nivnata domicilna drzhava, a smrtnata kazna e mnogu verojatna za vakov vid sluchaj vo Pakistan.
Spored Agencijata za kontrola na nadvoreshnite granici na EU, „Fronteks”, zapadnobalkanskata marshruta beshe pretpochitana marshruta za vlez vo Evropa na migrantite vo 2015 godina, so povekje od 760 iljadi migranti. Po postrogite policiski kontroli, koi bea vovedeni na krajot na 2015, brojkite na migrantite na ovaa marshruta padnaa na okolu 120 iljadi vo 2016 godina.
Sega, koga ilegalnoto vleguvanje e namaleno, shvercerite so migranti gi koristat ilegalnite marshruti, koi se mnogu poteshki za otkrivanje, shto ja pravi rabotata na policijata ushte poteshka.
Golema e verojatnosta Kasapot od Pakistan da pominal niz Makedonija. Kako shto prethodno minal niz povekje drugi zemji, vkluchuvajkji ja Grcija, a potoa prodolzhil i niz Srbija.
Golem problem za makedonskite sluzhbi od 2015 navamu e odnesuvanjeto na Grcija i na „Fronteks” vo neregularnoto registriranje na migrantite. Taka shto, koga vekje bea pristignati migrantite vo Makedonija, vo mnogu sluchai makedonskite sluzhbi nemaa proverena informacija za identitetot na ovie lugje. Drug strukturalen problem beshe shto Makedonija se smetashe za „treta zemja”, zatoa shto ne e chlen na EU, isto kako i Srbija i Turcija, shto znachi deka za vreme na migrantskata kriza Makedonija nemashe pristap do „Eurodak data” (sistem na EU za identifikacija na otpechatocite od prsti na baratelite na azil i ilegalni migranti). Isto taka, od moeto istrazhuvanje mozham da potvrdam deka evropskite sluzhbi ne ni bea mnogu zainteresirani za razuznavachkite informacii shto mozheshe da gi ovozmozhi Makedonija. Iako vakvite informacii sluzhbite sekako treba da gi imaat i znaat, sepak ne mozhe da se kazhe deka Makedonija e vinovna za ova, imajkji gi predvid ogranichuvanjata so koi se soochuvashe zemjata vo toj period – elaborira Kris Deliso, amerikanski novinar i avtor na knigata „Migracija, terorizam i idninata na podelena Evropa”.
Toj istaknuva deka vo idnina kvalitetot na sorabotkata megju sluzhbite zavisi pretezhno od EU.
