Pregovorite megju vlasta i opozicijata okolu reguliranjeto na mediumite pred izborite kako da ne vodat nikade.
Iako postojniot zakon za mediumi vo 2013 godina beshe donesen so evropsko znamence (shto znachi deka e napraven so uchestvo na evropski konsultanti), spored SDSM toj ne obezbeduva fer pretstavuvanje na izbornite platformi. So toa shto vlasta prefrla desetici milioni vo odredeni mediumi, taa vekje gi ima pridobieno i sega tie funkcioniraat kako zdruzhen front protiv opozicijata. Pregovorite se vlezeni vo faza na dogovoranje na nov zakon za mediumi.
No, privatnite mediumi – koi se zadovolni od sostojbatata takva kakva shto e – glasno negoduvaat i velat deka ne sakaat da dozvolat opozicijata da im bide glaven urednik i da im kazhuva kako da rabotat. VMRO-DPMNE, pak, predlaga SDSM i belgiskiot posrednik vo pregovorite, Piter van Haute, da izberat bilo koj od zakonite za mediumi vo nekoja zemja-chlenka na EU i da go predlozhat – a tie kje go prifatat.
Ilija Dimovski od VMRO-DPMNE izjavi deka predlogot na SDSM vo vrska so reformite vo mediumite e apsolutno neprifatliv i deka toa shto go nudat go nema vo nitu zemja vo Evropskata unija.
– Ova e frapantno losh predlog. Vo nego se predvideni visoki kazni za mediumite. Kako primer – dokolku vo nekoj prilog bide navedeno deka Kire Lazarov e dobar rakometar treba da se obezbedi i sogovornik koj kje tvrdi deka Kire Lazarov e losh rakometar. Slichna odredba se predviduva i za kontaktnite emisii. Ova e gargamel zakon. VMRO-DPMNE ostanuva na stavot deka segashniot Zakon za mediumi e dobar i podgotven po site standardi. Vazhno e i toa shto na 24 fevruari se raspushta Sobranieto i togash stapuvaat na sila odredbite za mediumite od Izborniot zakonik. Nie im nudime na SDSM da se usvoi bilo koj zakon od zemjite vo EU, reche Dimovski.
Sostojbata na ova pole e dlaboko navlezena vo kjorsokak. Stavot na posrednikot Van Haute e deka predlogot na VMRO-DPMNE e nesprovedliv zashto “makedonskiot mentalitet ne bil kako evropskiot”, pa zatoa ne treba da se bara preslikuvanje na nekoj evropski zakon vo ovaa sfera.
– Ne e dobra idejata da se kopira od evropskite zemji i da se zemaat zakoni od niv zatoa shto vie imate razlichen praven sistem, drug ustav, drug mentalitet. Vashite mediumi ne mozhe da se sporeduvaat so mediumite vo drugite zemji. Zatoa, ve molam, obidete se da go iskoristite toa shto go imate i da go podobrite toa – izjavi Van Haute.
I Evropskata komisija ima vekje izgradeno stav okolu ova prashanje a toj e jasno iskazhan kako vo zakluchocite na Pribe taka i vo zabeleshkite na samata EK – koi velat deka vlasta ima premnogu silna pozicija vo pogolemiot broj mediumi, kako shto vprochem pokazhuva i vo sferata na pravosudstvoto.
Makedonskiot mediumski prostor e mal a potencijalot na chisto ekonomski reklami e krajno ogranichen. Najgolem oglasuvach vo zemjata e Vladata i ottamu e vospostavena silna simbioza pomegju mediumite i vlasta. Potentnite mediumi se so vlasta, a onie koi ne se – se siromashni i zhiveat od stranskite proekti za razvoj na demokratijata.
Najostra slika za podelbata vo mediumskiot prostor dava sprotivstavenosta na dvete zdruzhenija na novinari vo zemjata. Zdruzhenieto na novinari na RM (ZNM) e na stav deka aktuelnata sostojba vo novinarskata fela sozdava slepi slugi i apologeti na vlasta. Od druga strana Makedonskata asocijacija na novinari (MAN) tvrdi deka reklamite od vlasta mediumite gi dobivaat spored rejtinzite i deka nema nishto losho vo istaknuvanjeto na lojalnost kon vladejachkata partija. Od MAN rezoniraat ushte na sledniov nachin: dokolku Makedonija nema mentalitet i kapacitet za evropski zakoni, zoshto se baraat od nas evropski izbori, odnosno evropski pravila vo sekoja sfera na zhivotot?
