Za debi romanot “Bezdomnikot so zlaten chasovnik”, Vera Kalin go dobi priznanieto od NUB “Sveti Kliment Ohridski” – najchitan avtor vo Makedonija za 2016 godina. Romanot, vo izdanie na “Matica makedonska”, vekje ima i bugarski prevod, se pregovara za germansko izdanie, a neodamna izleze i chetvrtiot tirazh.
Kalin dosega gi ima dobieno i nagradite za raskaz na “Nova Makedonija ” vo 2013 i “Zhivko Chingo” vo 2014 godina, a lani, isto za “Matica”, ja izdade zbirkata raskazi “Lovci na svetulki”.
Nekolku dena po diplomiranjeto na Ekonomskiot fakultet vo Skopje i 23-ot rodenden, so Kalin razgovaravme za inspiracijata, za studiite na vtoriot fakultet – knizhevnost, za konkurencijata i za sonishtata.
Verche, “Bezdomnikot so zlaten chasovnik” se chita vo eden zdiv. Spored reakciite, knigata ti e zanaetski, shkolski tochno napishana. Kako nauchi da pishuvash roman?
– Pokraj toa shto chitam mnogu knigi od site zhanrovi, chitav knigi za toa kako se pishuva kniga.Trgnav od tie za toa kako se pishuva scenario, bidejkji sakav da bide povizuelna. Smetav na toa deka lugjeto sakaat da gledaat filmovi i sakav da gi nema tie odolzhuvanja shto znae da gi ima vo romanite. Samo gi odrediv markerite koi treba da gi ima dokolku bi bilo scenario, i okolu niv ja sozdavav prikaznata.
Se navrakjav mnogu za da ja popravam, toa mi beshe prva kniga, i teshko mi beshe da gi najdam tie markeri, kade se ili, pak, koj nastan da bide presvrten moment. Ottogash do denes se ostanati samo 10 procenti od prvata verzija,
Se konsultirashe li so nekogo dodeka raboteshe?
– Ja pochnav na 16 godini i nikoj ne sakashe ni da mi ja chepne da mi ja prochita. Site mislea deka se sheguvam, deka ne sum seriozna. Ni moite doma ne mi veruvaa, mislea deka mi e ushte eden moj kapric i oti so tek na vreme kje go ostavam nastrana.
Koga ja dobiv nagradata za raskazot od “Nova Makedonija”, pochnaa da me sfakjaat seriozno. Toa i mi beshe celta, da dobijam nagrada, inaku lugjeto kje mislea shto li mozhe da napishe 20-godishno devojche.
Kako gi privlekuvash chitatelite, lice v lice ili preku Fejsbuk?
– Chesto odam vo knizharnicite, i redovno sum del od promocii, saemi, potpishuvanja knigi i od razni drugi nastani.
Jas pishuvam za postara chitatelska publika, a tie ne se tolku aktivni na socijalnite mrezhi.
Mi beshe strav deka sega ima golem napliv na fejsbuk-pisateli. Mislam deka publikata vekje pochnuva da te sudi deka pishuvash na odredena tema ako si nonstop prisuten na Fejsbuk. Ima avtori koi citatite od socijalnite mrezhi gi sobiraat vo knigi, nekoi, pak, izdavaat romani koi se vrtat samo okolu ljubov i chuvstva. Jas pishuvam za chuvstva, no na razlichen nachin. Sakam da raskazhuvam zhivoti, a cela prikazna ne mozhe da se dolovi preku eden citat na Fejsbuk.
Na fejsbuk-stranicata imam 3-4 iljadi lajkovi, a imam chetiri tirazhi. Nekoi avtori imaat po 70 000 lajkovi, a dve izdanija.
Lajkovite ne se merilo za toa koja e chitatelskata publika. Lajkovite se pomodarstvo. Imam sledbenici i na privatniot profil, no toa e veter vo magla. Toa ne se realni chitateli.
Poslednite knizhevni nagradi vo zemjata gi dobivaat mladi avtori. Duri i povozrasnite knizhevnici priznavaat deka kaj postarata generacija se ushte preovladuvaat temi za makedonskiot bit. Dali ni treba osovremenuvanje na mislata?
– Nam ni falat zhanrovi. Mislam deka toa e taka zatoa shto kaj nas ima ili chisto komercijalni pisateli ili onie shto sakaat da bidat umetnici. Ovie vtorive ne sakaat da gi nudat nivnite knigi zatoa shto mislat deka toa kje ja unishti nivnata umetnost. Spored mene, treba da se najde nekoja sredina, bidejkji koga vekje sozdavash nekoja umetnost, zemi prodavaj ja. Zatoa shto ima nekoi shto pishuvaat polosho od tebe, a se prodavani zatoa shto se poreklamirani.
Nie vo knizhevnosta nemame horor nitu triler. Kaj Zhivko Chingo i kaj Petre M. Andreevski ima povekje prikazna otkolku kaj deneshnive pisateli.
Denes site se vrtat kon postomdernizmot, a jas ne sum fan na toj pravec, jas sakam chista prikazna.
Ti kade se vbrojuvash ?
– Mene mnogu lesno kje me smestea vo klasata na komercijalni avtori, takvo chuvstvo imam od celata situacija, ako gi nemav zemeno nagradite.
Jas znam deka mal broj od povozrasnite pisateli mi ja imaat prochitano knigata.
Za se ima publika. Problemot kaj makedonskite avtori, pa i kaj kolegite od sosedstvoto e shto se komercijalni, ama ne raskazhuvaat prikazni.
Lugjeto odat na bezbedno, edni sakaat da sozdadat neshto novo, a drugive shto sakaat da pishuvaat komercijalno, gledaat shto uspeva na Fejsbuk, i toa go pishuvaat. Veruvam deka gi pishuvaat prikaznite koi sakaat da gi raskazhat, no ponekogash poednostavnoto e poubavo.
Zoshto mislish deka vozrasnite pisateli ne te chitaat?
– Zatoa shto mislam deka imaat odbivnost kon toa deka mi e popularna knigata i smetaat , ne znam shto smetaat. Od druga strana, jas chitam se shto se objavuva, bidejkji me interesira shto se izdava.
Mislish im prechi shto imash 23 godini ?
– Ne e samo toa, opshto recheno, mal broj si gi chitaat knigite. Postoi nekoe mislenje deka nie sme si konkurencija, a nema vrska. Jas ne gledam na niv kako konkurencija. Ne mozhesh da imash konkurencija vo knizhevnost, ima chitateli za site. Mislam deka konkretno taka mozhe da se postigne pogolema chitanost na makedonskite avtori.
Ako me prochitale mene i sum im se dopadnala, kje zemat drug domashen avtor. Toa e mislenje koe nikoj ne go kazhuva, no site si go mislat. Toa go gledam po odnesuvanjeto.
Za nagradata od NUB mi chestitaa, generalno, avtorite od mojata izdavachka kukja. A toa, iskreno, mi precheshe, zatoa shto koga kje vidam deka nekoj neshto dobil, prva chestitam, spodeluvam, ubavo e site da vidat.
No imalo situacii so lugje so koi sum sedela na kafe i ne mi kazhale ni zbor, i ne beshe prijatno chuvstvoto.
Za novava kniga, dali si davash rok do koga da bide gotova?
– Si davam rok, bidejkji ne znam da rabotam bez rokovi. Vlechka sum i trosham vreme na razmisluvanje, na primer, kakva kje mi bide promocijata. Sakavme da bide do krajot na godinava, no kje vidime. Ne sakam da ja brzam, bidejkji sakam da e podobra od prvata. Temata e tabu, reshiv ili da rizikuvam ili da ne pravam nishto.
Ako ne rizikuvam, kje ostanam na istiot uspeh, na nekoe status kvo. Ako ne izleze do esen, kje bide v godina, bidejkji planiram da patuvam vo Seul, Koreja.
Shto bi im porachala na mladite generacii?
– Da bidat uporni i samokritichni. Kaj nas nedostiga samokritika. Ako vekje ednash uspeat, na primer, na Fejsbuk, stanuvaat polni so sebe i mislat se kje im se prodava. No ne e taka, sekoe delo si e za sebe. Na sekoj proekt treba da rabotish kako da e prv. Da ne stanuvaat mrzlivi po prviot uspeh. (“Vest”)
