Novata Vlada iskreno i silno e posvetena da go neguva i da go unapreduva makedonskiot jazik, vechniot pametnik na nasheto postoenje kako narod, poracha premierot Zoran Zaev koj ja otvori Megjunarodnata nauchna konferencija „Minatoto na jazichniot svet – denes i utre” shto se odrzha vo ramki na Otvorenite denovi na Institutot za makedonski jazik „Krste Misirkov” od Skopje.
Zaev istakna deka tretmanot na makedonskiot jazik kje bide seopfaten i strateshki, isto kako i kon instituciite koi se zanimavaat so nego.
– Podgotveni sme kako Vlada da vlozhuvame vo kapacitetite shto kje ja razvivaat upotrebata na makedonskiot jazik. Toj da bide pravilno upotrebuvan vo Republika Makedonija i podostapen za izuchuvanje vo stranstvo, reche Zaev.
Pooschi deka vo Programata predvidele povekje merki za ovie celi. Najavi deka kje se vodi pogolema grizha za pravilna upotreba na majchiniot jazik od site chiniteli i dejci koi imaat vlijanie na javnosta, mediumite, telekomunikaciskite operatori, drzhavnite organi i institucii, so poseben akcent na pravilna upotreba na jazikot ushte kaj najmalata populacija vo pochetniot obrazoven proces.
– Vladata kje go poddrzhi povtornoto otvoranje lektorati za makedonski jazik na stranskite univerziteti vo drugite zemji, osobeno vo EU. Kje gi zasilime vrskite so dijasporata i preku finansiranje chasovi po makedonski jazik vo drzhavno-konzularnite pretstavnishtva vo gradovi kade e izrazen dovolen interes za toa. Ova se del od merkite na koishto se obvrzavme vo vladinata Programa, a pet meseci po formiranjeto na novata Vlada gi imame i prvite sraboteni aktivnosti, potencira Zaev.
Vladata, kako shto reche, vo sorabotka so istaknati makedonisti i eksperti vo oblasta vekje usvoi povekje predlog-merki shto se nasocheni kon unapreduvanje na sostojbata so makedonskiot jazik za chija realizacija e zadolzheno Ministerstvoto za kultura.
– Predviduvame fond za poddrshka na izrabotka na nauchni dela posveteni na makedonskiot jazik od site oblasti, vkluchuvajkji izrabotka na akademska gramatika, rechnik, pravopis. Merka za unapreduvanje na nasheto jazichno bogatstvo, dijalektoloshki i istoriski prouchuvanja na makedonskiot jazik. Osnovanje fond za stipendiranje na studiranje za makedonski jazik na univerzitetite vo Makedonija i revizija na nastavnite planovi i programi po makedonski jazik na site ramnishta na obrazovanieto, najavi Zaev.
Toj isto taka reche deka kje se zalagaat i za ednostaven i sloboden pristap bez nadomest do kapitalnite dela – Pravopis na makedonskiot jazik i Tolkoven rechnik na makedonski jazik. Vo Odborot za standardizacija na makedonskiot jazik bi chlenovile povekje eksperti, a Megjunarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura predvidele da prerasne vo Makedonistichki centar so povekje funkcii. Predviduvaat obnovuvanje na rodnite kukji ili sozdavanje muzei posveteni na znachajni lichnosti za makedonskiot jazik i kultura.
Predviduvaat osnovanje fond za poddrshka na afirmiranjeto na makedonskiot jazik na stranskite univerziteti i otvoranje i odrzhuvanje na lektoratite po makedonski jazik na ovie univerziteti. Na teren, kako shto reche, vekje se razgleduvaat mozhnosti za otvoranje na lektoratite. Najavi Centar za postojana obuka za lektori po makedonski jazik vo stranstvo, kako i Shkola za poduchuvanje po makedonski jazik za makedonskite deca nadvor od Makedonija.
Gostuvanjeto na makedonskite nauchnici i umetnici na stranskite univerziteti so cel da se afirmira makedonskiot jazik i kultura, se predlaga da se pravi preku Godishnata programa so opredelen fond. Predvidena e i poddrshka za sobirachkata dejnost i poddrshka na albanskata i na drugite etnichki zaednici preku politikata na privlechnost, atraktivnost za uchenje na makedonskiot jazik i formiranje multietnichki i povekjejazichni pedagoshki i kulturni drushtva.
Ministerkata za obrazovanie i nauka Renata Deskoska posochi deka grev e da se zaboravi i zapostavi majchiniot jazik, kako i da ne se poznavaat negovite jazichni prava. Taa istakna deka nieden jazik ne e zagrozen od pravoto na drugiot da go zboruva sopstveniot majchin jazik.
Spored nea, jazikot mozhe da se zagrozi so nedovolno poznavanje na negovite pravila, so negova nepravilna upotreba, so nekvalitetna nastava po predmetot majchin jazik, so neodgovoren odnos i nepochituvanje na pravilata za lektoriranje na pishanite tekstovi pred nivno objavuvanje…
Direktorkata na Institutot za makedonski jazik Elena Jovanova-Grujovska istakna deka tie go neguvaat i chuvaat makedonskiot jazik so nauchna rabota, so prouchuvanja i rezultati. Za slednata godina taa pobara 15 novi vrabotuvanja i dodade oti denovive kje go primat prviot nauchen sorabotnik po 19 godini.
– Iako 11 godini nikoj ne ni gi zgolemile platite, iako so godini ne se finansiraat proektite, nie so entuzijazam objavuvame rezultati od proektite, pishuvame knigi, ja dobivme nagradata „Goce Delchev” za nauka. Sega e vreme za finansiranje novi proekti, za pravenje korpus, za fakjanje chekor so digitalizacijata i elektronskoto izdavashtvo. Vreme e nashite izdanija da stanat dostapni za svetot, potencira Jovanova-Grujovska.
