Vladata na Makedonija na vonredna sednica vo ponedelnikot go usvoi i go prati do Sobranieto na RM Predlogot za pristapuvanje kon izmena na Ustavot na Republika Makedonija so nasoki za izmenuvanje i dopolnuvanje na Ustavot predvideno so Dogovorot od Prespa.
Vo Predlogot ima 4 sushtestveni promeni: dodavanje na pridavka Severna vo imeto na Republika Makedonija vo celiot tekst na Ustavot, izmeni vo Preambulata kade pri naveduvanje na drzhavotvornite tradicii se potencira ASNOM i se naveduvaat site odluki poedinechno shto se tamu doneseni, garancija za nepovredlivosta na teritorijalniot intergritet i suverenitet na zemjava i grizha za dijasporata i Makedoncite vo stranstvo.
Predlogot e ispraten do Sobranieto, kade shto za da voopshto se pochne so otvoranje na Ustavot potrebno e dvotretinsko mnozinstvo. Portparolot na Vladata, Mile Boshnjakovski ne odgovori dali vlasta vekje go ima obezbedeno potrebnoto mnozinstvo vo Sobranieto za ustavnite izmeni.
– Kako Vlada go zapochnavme procesot za ustavni izmeni, ochekuvame deka pratenicite kje go sledat glasot na narodot izrazen na referendumot i ona shto e strateshki inters na Republika Makedonija, i ochekuvame deka vekje od utre kje pochnat so rabota i kje se izjasnat. Site pratenici imaat istoriska dolzhnost da go obezbedat patot kon EU i NATO koj vodi preku Dogovrot megju Makedonija i Grcija. Ostvaruvanjeto na ovaa vizija e vo racete na sekoj pratenik i toa zavisi od sekoj od niv, reche Boshnjakovski.
So Dogovorot so Grcija, potpishan na 17 juni vo grchkiot del na Prespa vo seloto Psarades (Nivici), imeto na zemjata e dogovoreno da bide Republika Severna Makedonija za sevkupna upotreba, so priznati makedonski jazik i makedonski narod (koj zboruva makedonski – Makedoncite). So toa shto vo chlenot 7 od Dogovorot se razgranichuva shto znachat “Makedonija” i “makedonski” vo nashata tatkovina a shto vo severna Grcija. Dopolnitelno, drzhavnite institucii vo RM nema da mozhat da go nosat predznakot “makedonski” (MNT, MTV, MANU…).
Na referendumot za imeto, na 30 septemvri, vkupno 666.743 gragjani ili 36.91 % glasale od zapishanite 1.806.336 glasachi na Izbirachkiot spisok. Drzhavnata izborna komisija (DIK) proglasi deka odlukata na referendumot ne e usvoena bidejkji na referendumot ne glasale povekje od polovinata gragjani zapishani vo Izbirachkiot spisok, ili 903.169.
Na prashanjeto „Dali ste za chlenstvo vo EU i NATO so prifakjanje na Dogovorot pomegju Republika Makedonija i Republika Grcija?”, „za” glasale 609.813 gragjani, ili 91,46 otsto a „protiv” glasale 37.700 iljadi gragjani ili 5,65 otsto. Nevazhechki livchinja se 19.221.
VRZ OSNOVA NA CHLEN 130 OD USTAVOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA, VLADATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA, NA SEDNICATA,
ODRZHANA NA 08.10.2018 GODINA ODLUCHI NA SOBRANIETO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA DA MU PODNESE
PREDLOG
ZA PRISTAPUVANjE KON IZMENA NA USTAVOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
SO NASOKI ZA IZMENUVANjE I DOPOLNUVANjE NA USTAVOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
1. DODAVANjE NA PRIDAVKATA SEVERNA VO IMETO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Vo celiot tekst na Ustavot na Republika Makedonija pred zborot Makedonija se dodava pridavkata Severna.
2. IZMENI VO PREAMBULATA NA USTAVOT
Zaradi usoglasuvanje na tekstot na Preambulata so Dogovorot so Grcija, vo Preambulata kje bidat izvrsheni soodvetni izmeni.
Vo Preambulata na Ustavot na Republika Makedonija pri naveduvanjeto na drzhavno-pravnite tradicii, kje se imenuvaat konkretni dokumenti na ASNOM, odnosno kje se vnese povikuvanje na Proglasot od Prvoto zasedanie na ASNOM do makedonskiot narod za odrzhanoto zasedanie na ASNOM, so negovite konstitutivni odluki.
3. POCVRSTA GARANCIJA NA GRANICATA
Vo chlenot 3 od Ustavot e regulirano deka teritorijata na Republika Makedonija e nedeliva i neotugjiva. Postojnata granica na Republika Makedonija e nepovredliva. Republika Makedonija nema teritorijalni pretenzii kon sosednite drzhavi. Granicata na Republika Makedonija mozhe da se menuva samo vo soglasnost so Ustavot, a vrz principot na dobrovolnost i vo soglasnost so opshto prifatenite megjunarodni normi.
Ovoj chlen vekje beshe izmenet vo 1992 godina so Amandmanot I, koga beshe dodaden principot na dobrovolnost pri promena na granicata i soglasnosta so opshto prifatenite megjunarodni normi. Isto taka so ovoj amandman beshe deklarirano deka Republika Makedonija nema teritorijalni pretenzii kon sosednite drzhavi.
So noviot ustaven amandman koj se predlaga kje se deklarira pochituvanje na suverenitetot, teritorijalniot integritet i politichkata nezavisnost na sosednite drzhavi i so toa kje se precizira pocvrsta garancija za trajnosta na granicite i deka Republika Makedonija nema teritorijalni pretenzii. Toa kje znachi zashtita na teritorijalniot integritet na Republika Makedonija i na sosednite zemji.
4. GRIZhA ZA MAKEDONCITE I DIJASPORATA VO STRANSTVO
Vo chlenot 49 od Ustavot e propishano deka Republikata se grizhi za polozhbata i pravata na pripadnicite na makedonskiot narod vo sosednite zemji i za iselenicite od Makedonija, go pomaga nivniot kulturen razvoj i gi unapreduva vrskite so niv. Republikata se grizhi za kulturnite, ekonomskite i socijalnite prava na gragjanite na Republikata vo stranstvo. Republikata pritoa nema da se mesha vo suverenite prava na drugi drzhavi i vo nivnite vnatreshni raboti.
I ovoj chlen beshe izmenet so Amandmanot II vo 1992 godina ko predviduvashe deka Republikata nema da se mesha vo suverenite prava na drugi drzhavi i vo nivnite vnatreshni raboti.
So ustavniot amandman koj se predlaga kje se deklarira grizha za kulturnite, ekonomskite i socijalnite prava na pripadnicite na makedonskiot narod i site nashi gragjani vo stranstvo, bez toa da znachi meshanje vo suverenite prava na drugi drzhavi i vo nivnite vnatreshni raboti, vo bilo kakva forma i zaradi bilo kakva prichina.
OBRAZLOZhENIE
1. DODAVANjE NA PRIDAVKATA SEVERNA VO IMETO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Celta na ovie izmeni na Ustavot e implementacija na Dogovorot so Grcija so shto treba da se ovozmozhi pristapuvanje na Republika Makedonija vo Evropskata Unija i NATO.
Pritoa, pokraj opshti uslovi i rokovi za stapuvanje vo sila na amandmanite koi kje bidat vrzani so vleguvanje vo sila na Dogovorot i ratifikacija na protokolot za pristapuvanje na Republika Makedonija vo NATO vo Parlamentot na Republika Grcija, odnosno prestanok na vazhenje na amandmanite vo sluchaj na nevleguvanje vo sila na ovie dva dokumenti, za nachinot na primena na ovoj konkreten amandman kje ima i posebni rokovi.
Imeno vo soglasnost so dogovorot kje bide utvrden preoden period za primena na odredbata vo odnos na vazhnosta na vekje postoechkite dokumenti i materijali izdadeni od organite na vlast na Republika Makedonija. Pri toa kje ima dva preodni perioda: „tehnichki” i „politichki”.
„Tehnichkiot” preoden period se odnesuva na site oficijalni dokumenti i materijali na javnata administracija na Republika Makedonija za megjunarodna upotreba i za dokumentite za vnatreshna upotreba, no koi mozhe da se koristat i nadvor od drzhavata. Vazhnosta na vakvite dokumenti i materijali kje se obnovuva so istekot na nivnoto vazhenje, no najdocna vo rok od pet godini po vleguvanjeto vo sila na dogovorot.
„Politichkiot” preoden period kje se odnesuva na site dokumenti i materijali, koishto se iskluchivo za vnatreshna upotreba vo Republika Makedonija. Izdavanjeto na vakvite dokumenti i materijali kje zapochne pri otvoranjeto na sekoe poglavje na relevantnata oblast vo pregovorite so Evropskata Unija i kje bide finalizirano vo rok od pet godini ottogash.
2. IZMENI VO PREAMBULATA NA USTAVOT
Celta na ovie izmeni na Ustavot e implementacija na Dogovorot so Grcija so shto treba da se ovozmozhi pristapuvanje na Republika Makedonija vo Evropskata Unija i NATO.
3. POCVRSTA GARANCIJA NA GRANICATA
Celta na ovie izmeni na Ustavot e implementacija na Dogovorot so Grcija so shto treba da se ovozmozhi pristapuvanje na Republika Makedonija vo Evropskata Unija i NATO.
So Dogovorot se potvrduva postoechka megjusebna granica megju Republika Makedonija i Grcija kako trajna i nepovredliva megjunarodna granica, pri shto se prezema obvrska nitu edna od dvete drzhavi da nema, nitu da poddrzhuva nikakvi pretenzii kon koj bilo del od teritorijata na drugata drzhava, nitu pak pretenzii za promena na nivnata megjusebna postoechka granica. Pokraj toa, i Republika Makedonija i Grcija se obvrzaa deka nema da poddrzhuvaat kakvi bilo vakvi pretenzii koi mozhe da gi iznesat treti strani.
Republika Makedonija i Grcija se obvrzaa da go pochituvaat suverenitetot, teritorijalniot integritet i politichkata nezavisnost na drugata drzhava i da ne poddrzhuvaat kakvi bilo aktivnosti na treti strani nasocheni protiv suverenitetot, teritorijalniot integritet ili politichkata nezavisnost na drugata drzhava.
Isto taka dvete drzhavi prezedoa obvrska, vo soglasnost so celite i nachelata na Povelbata na Obedinetite Nacii, da se vozdrzhuvaat od zakani ili upotreba na sila, vkluchitelno i od zakani ili upotreba na sila so namera da se narushi nivnata megjusebna postoechka granica.
4. GRIZhA ZA MAKEDONCITE I DIJASPORATA VO STRANSTVO
Celta na ovie izmeni na Ustavot e implementacija na Dogovorot so Grcija so shto treba da se ovozmozhi pristapuvanje na Republika Makedonija vo Evropskata Unija i NATO.
Soglasno Dogovorot, Republika Makedonija i Grcija se obvrzaa nitu edna odredba od Ustavot, da ne mozhe ili ne treba da se tolkuva na nachin koj pretstavuva ili koga bilo kje pretstavuva osnova za meshanje vo vnatreshnite raboti na drugata drzhava, vo kakva bilo forma ili zaradi kakva bilo prichina, vkluchitelno i zaradi zashtitata na statusot i prvata na koi bilo lica koi ne se nejzini gragjani.
