Vladimir Milchin objavi fejsbuk status so svoi razmisluvanja vo vrska so nashiot jazik.
“Za makedonskiot jazik, za negovoto priznavanje, preimenuvanje ili negiranje od kogo bilo i na kakov bilo nachin, ne mozhe i ne smee da odluchuva koja i da e politichka partija ili grupacija, na vlast ili vo opozicija. Ne samo zatoa shto jazikot e nashata tatkovina, kako shto negovata vazhnost ja formulira Blazhe Koneski. Ne samo poradi prinudnoto pienje ricinus vo stanicite na grchkata zhandarmerija megju dvete svetski vojni. Ne samo poradi unishteniot Abecedar koj nikogash ne stignal do racete na prvolachinjata vo Egejska Makedonija. Ne samo poradi tragichnata sudbina na rakovodstvoto na antifashistichkiot SNOF opishana vo romanot Nebeska Timjanova od P.M. Andreevski. Jazikot nash nasushen e riznicata na nashata memorija koja nitu bila nitu kje bide parcelizirana so drzhavnite granici. Zabranetite jazici, koi t.n. ednonacionalni drzhavi na site nachini gi turkaat vo zaborav, drzhejkji gi nadvor od obrazovniot sistem i od mediumite, porano ili podocna ja napushtaat pritaenosta i se oglasuvaat.
Pred povekje od dvaeset godini, za vreme na grchkoto embargo, prof. Slobodanka Markoska i jas kako pretstavnici na Helsinshkiot parlament na gragjanite na Makedonija gi posetivme Atina i Solun. Ne pokani Helsinshkiot parlament na gragjanite na Grcija, chij pretsedatel beshe Dzordz (Jorgo) Papandreu. Problemite pri vleguvanjeto ne gi pametam. Ja pametam vecherta na Akropol koga ne odvedoa da gledame pretstava na studentite od atinska akademija. Po pretstavata se druzhevme so studentite i profesorite. Pievme vino. Otkako dozna deka sum rezhiser i profesor na FDU, eden od profesorite me trgna na strana. Mi kazha deka e Makedonec i mi kazha deka se srami od toa shto negoviot majchin jazik e samo dijalekt. Go prashav dali antichkite grchki tragedii mozhat da se prepeat na dijalekt, na shto toj kategorichki mi odgovori “Ne!”. Od mojata torba ja izvadiv knigata so prepevot na Eshilovata “Orestija” na makedonski. Mu ja podariv. Racete mu se tresea i ochite mu se nasolzija. “Me oslobodi od sramot,” mi reche i ja skri knigata za da ne go vidat kolegite.
Jazikot mozhe da bide opasno oruzhje vo racete na politicharite. Toa najdobro go znaat demagozite. Za niv jazikot e instrument za lazhenje. No, vo jazikot se krijat i najefikasnite lekovi protiv lagite: pogovorki, stihovi, raskazi i romani koi gi razoblichuvaat demagozite.
Jazikot shto go zboruvame denes, nekogash go vikale “nashinski” vo obid da ja spasat glavata. Jazikot so koj se razbirame so delovi od naselenieto vo sosednite drzhavi, pa i vo drzhavi preku okeanot, se vika makedonski i nikoj nema pravo da go nareche severomakedonski ili da go zagradi vo granicite na Republika Severna Makedonija”, pishuva Milchin.
Makedonskiot jazik postoi kako takov, bez nikakvi zagradi ili dzvezdichki vo registerot na Obedinetite nacii i sekade niz svetot. Mozhe da ni gi zemat samo ako samite se otkazheme od nego. A zoshto bi go storile toa koga i samiot Blazhe Koneski odamna ne zakolna: “Za nas Makedoncite jazikot e tatkovinata!”
