Neolitskiot lokalitet „Vrbjanska chuka” vo atarot na opshtina Krivogashtani (Prilepsko), datira do 5,900 godini pred nashata era i bil golem proizvodstveno-stopanski centar vo Pelagonija so posebni karakteristiki, nevoobichaeni za Makedonija i za Evropa.
Ova se najnovite soznanija na arheolozite po analizite na pronajdenite ostatoci od lokalitetot.
Lokalitetot „Vrbjanska chuka” se istrazhuva treta godina i sega pristignaa analizite na struchnite ekipi od Polska, Cheshka, Shpanija, Shvajcarija, Germanija i od Slovenija koi ovoj neolitski lokalitet od pred 8.000 godini, so tragi od rimskiot i od srednovekovniot period, go smestuvaat vo retkite vo Makedonija i Evropa.
Kako shto istaknuva arheologot Goce Naumov od Centarot za predistoriski istrazhuvanja na Makedonija, lokalitetot e kompleksen bidejkji osven neolitska, ima i docnoantichka i srednovekovna faza.
– Arheobotanichkite analizi koi gi pravea kolegite od Cheshka prilozhija novi soznanija za ishranata i vegetacijata vo okolinata na lokalitetot. Sega imame podatoci za site zhitarki koi lugjeto vo neolitot gi jadele. Imame podatoci za pchenica, jachmen i drugi vidovi zhito, potoa za konzumiranje lekja, grashok, slivi, creshi, taka shto nashite predci ne samo shto se zanimavale so zemjodelstvo, tuku i sobirale plodovi. Zooarheoloshkite analizi ni potvrdija deka se jadelo govedsko meso, shto ne e voobichaeno za neolitskite lokaliteti vo Makedonija i poshiroko, veli Naumov.
Arhitekturata, hranata i ostatocite od zhivotinski koski potvrduvaat postoenje na zemjodelska zaednica koja, pretezhno, se fokusirala na zhitnite kulturi.
– Starosta na lokalitetot ja utvrduvaa kolegite od Shvajcarija, struchnjacite od Shpanija napravija detalni analizi na kamenite alatki, arheolozite od Germanija se koncetriraat na arhitekturata. Struchnjacite od Polska gi skeniraa tumbite.
Pronajdeni se golem broj stopanski strukturi nevoobichaeni za Makedonija i Balkanot. Vrbjanska kjuka e prviot lokalitet vo Makedonija so golemi ambari i masivni stopanski objekti, a otkrieni se dosega sedum. Ambarite se eden metar na metar, nekade i do chetiri metri, nesvojstveni za ovie prostori. Osven toa, posebnosta e vo dekoriranjeto kako zhrtvenicite shto ukazhuva i na toa deka stopanskite aktivnosti bile blisku povrzani so veruvanjata na zhitelite, zashto zemjodelieto ne bilo samo stopanski oblik, tuku blisku i do religijata. Zatoa, ne sluchajno ambarite imale i zhrtvenici. Ima ogromen broj na fina keramika, nevoobichaeno za vakvite lokaliteti, veli Naumov.
Lokalitetot nosi pechat i od ranoantichkite i srednovekovni periodi na zhiveenje.
– Od rimskiot period imame ostatoci od gradezhna keramika i ostatoci od jami koi ukazhuvaat na skladishni objekti. Od srednovekovniot period ima ostatoci od jami, a se potvrduvaat soznanijata za ostatoci od srednovekovna nekropola od toj period. Nema soznanija za kontinuitet i se potrebni novi istrazhuvanja, veli Hristijan Talevski, struchen sorabotnik od Institutot za staroslovenska kultura od Prilep.
