Vo javnata debata po povod tekovnite pregovori za nadminuvanje na sporot za imeto na nashata zemja se soochivme so nekolku zabludi za ova prashanje, koi se provlekuvaat vo podolg vremenski period.
Tie ja zamatuvaat slikata i sozdavaat konfuzija vo makedonskoto opshtestvo. Ova e dobar moment da se otvori rasprava za ovie prashanja i na toj nachin da se dade pridones kon sozdavanje povolna atmosfera, koja na nashata diplomatija kje ѝ olesni uspeshno da se spravi so golemiot predizvik so koj sme soocheni.
– Prvata golema zabluda e deka sporot e SAMO (EDINSTVENO) za imeto na nashata drzhava.
Ovaa zabluda stanuva ochigledna koga kje se napravi uvid vo grchkite dokumenti od ranite devedesetti godini na minatiot vek, od periodot koga nastana sporot za imeto. Vo niv e izrechno navedeno deka vistinskata grizha na Grcija e makedonskiot identitet, koj trebashe da prodolzhi da se razviva vo nezavisna drzhava, shto za nea beshe neprifatlivo. I ovaa pozicija e konstanta na grchkata nadvoreshna politika do deneshen den. So eden mal uvid vo veb stranicata na grchkoto ministerstvo za nadvoreshni raboti, mozhe da se najde dokumentot nasloven kako „FYROM Name Issue”(https://www.mfa.gr/en/fyrom-name-issue/), vo koj e sodrzhana oficijalnata grchka pozicija za sporot za imeto. Vo nego izrechno se naveduva deka nashata drzhava ja proglasila svojata nezavisnost vo 1991 godina, „bazirajkji go svoeto postoenje kako nezavisna drzhava na veshachkiot i lazhen poim na „Makedonska nacija”, koja bila kultivirana sistematski preku falsifikuvanje na istorijata i upotrebata na antichka Makedonija za chisto politichka celesoobraznost”. Praktichno, grchkiot nadvoreshen minister Kosijas voopshto ne ja napushtil platformata kreirana od Samaras vo ranite devedesetti godini od HH-ot vek, tuku samo malku ja ublazhil terminologijata i za razlika od Samaras, prifakja direktni sredbi so nashiot shef na diplomatijata.
Niz prizmata na takvoto soznanie, stanuva jasno zoshto Grcija tolku insistira na sushtinska promena na imeto na nashata drzhava vo „Republika Gorna (ili Severna ili Vardarska) Makedonija”. Ednostavno, za da proizvede promena na identitetot na nashata „veshtachka i lazhna nacija” i toa na nachin koj e prifatliv za grchkata strana, nezavisno od posledicite po nashata drzhava.
– Vtorata golema zabluda e stojalishteto deka priemot na nashata zemja vo Obedinetite nacii vo 1993 godina e tezhok poraz na nashata diplomatija, ostvaren preku povreda na Povelbata na ON, pri shto nashata drzhava dobila privremeno ime.
Vistinata e sosema sprotivna. Priemot na Republika Makedonija vo ON e rezultat na mnogu veshta diplomatska akcija zasnovana na Povelbata na ON i predvodena od nekolku prijatelski zapadni diplomatii (najmnogu britanskata), koi preku eden nevoobichaen modus uspejaa da ja izbegnat obvrskata na Velika Britanija i Francija za stavanje veto na nashiot priem vo Sovetot za bezbednost. Na toj nachin, ovie zemji vo sushtina ja pogazija Lisabonskata deklaracija od 1992 godina, vo koja beshe predvideno deka EU nema da ja priznae nashata drzhava, dokolku vo imeto e vkluchen zborot „Makedonija”. Kon toa se nadodava vtorata zabluda vo vrska so t.n. „referenca”, a toa e prividot (koj e pogreshen) deka imeto na drzhavata e smeneto vo „poraneshna Jugoslovenska Republika Makedonija”. Mnogu nashi politichari i novinari, duri i nashi poraneshni premieri, vo svoite izjavi podlegnuvaat na taa zabluda, pa zboruvaat za „privremeno ime”. Vistinata e deka krajno nevoobichaeniot mehanizam za obrakjanje do nas (t.n. „referenca”) podrazbira deka ON i nejzinite drzhavi chlenki kje ni se obrakjaat (kje nè oslovuvaat) pod referencata, dodeka nashata drzhava vo komunikacijata so niv kje go koristi svoeto ustavno ime. Praktichno, so toa e ovozmozheno da ne se promeni imeto na nashata drzhava. Toa e golem poraz za Grcija, koj taa veshto go prikriva od sopstvenata javnost, a nashite vlasti nikogash ne se potrudija toa da im go objasnat na svoite gragjani.
Ovaa neprijatna vistina za Grcija celosno ispliva na povrshina vo tekot na postapkata pred Megjunarodniot sud na pravdata, koj i izrechno presudi deka t.n. „referenca” ne e ime na drzhavata. Preku Vremenata spogodba od 1995 godina, istiot mehanizam e prenesen i vo ostanatite megjunarodni organizacii, so shto vo celost e zashtiten drzhavniot interes.
– Tretata zabluda e za Vremenata soglasnost od 1995 godina i otstranuvanjeto na shesnaesetkrakoto sonce od drzhavnoto zname na Republika Makedonija.
Vo nashata javnost preovladuva zabludata deka so otstranuvanjeto na shesnaesetkrakoto sonce (koe Grcija go narekuva „Svezdata od Vergina”)od drzhavnoto zname, Republika Makedonija se otkazhala od svoj sushtestven simbol i pretrpela nenadomestliva shteta. Vistinata e deka shesnaesetkrakoto sonce voopshto ne e vrzano za identitetot na makedonskata nacija, bidejkji toa i ne bilo poznato vo tekot na borbata za nashe nacionalno osoznavanje i osloboduvanje vo tekot na 19 i 20 vek, nitu pak vo momentot na sozdavanjeto na makedonskata Republika zasnovana na odlukite na ASNOM od 1944 godina. Makedonskiot nacionalen identitet nema svoj koren vo nekakva direktna vrska so antichkoto makedonsko kralstvo. Prof. Denko Maleski, nashiot „Kisindzer”, kako shto jas bi go narekol, so pravo potencira deka dominantnoto stojalishte vo svetskata istoriska nauka e deka antichkoto makedonsko kralstvo ima grchki karakter. Republika Makedonija ima pravo na kulturnoto nasledstvo na antichkoto makedonsko kralstvo, kako del od svetskoto kulturno nasledstvo, no i kako del od kulturnoto nasledstvo na nashata teritorija. Za zhal, mora da priznaeme deka stavanjeto na shesnaesetkrakoto sonce na nasheto zname e prilichno golema greshka i da se pomirime so faktot deka so vremenata soglasnost od 1995 godina ni beshe ovozmozheno da se oslobodime od taa greshka, a ne deka sme bile prinudeni da se odrecheme od neshto shto e vredno za nas.
– Chetvrtata zabluda e deka mozhno sushtinsko preimenuvanje na nashata drzhava, bez da se zasegne vo nashiot makedonski identitet.
Kako shto vekje beshe pogore navedeno, celta na grchkoto insistiranje na sushtinska promena na imeto na nashata drzhava vo „Republika Gorna (Severna, Vardarska) Makedonija” e da se postigne promena na nashiot makedonski identitet. Zatoa vo pregovorite se otvoraat prashanja od tipot kako kje se imenuva makedonskiot jazik po takvoto preimenuvanje na drzhavata, ili kako kje se imenuva drzhavjanstvoto i sl. Da nemame zabuni, drzhavjanstvoto (na angliski: „nationality”) e pravna vrska megju poedinecot i drzhavata i toa ne mozhe da bide imenuvano poinaku od drzhavata na koja se odnesuva. Ushte povekje, preimenuvanjeto na drzhavata vo „Republika Gorna (ili Severna ili Vardarska) Makedonija” otvara mozhnost za sodavanje pridavka od takvoto ime (na primer: Gornomakedonsko, Gornomakedonski, Gornomakedonska) i toa mora da ni bide jasno.
Preku jasnoto raschistuvanje so ovie zabludi, makedonskata javnost kje mozhe mnogu pomirno da go sledi tekot na pregovorite za nadminuvanje na sporot za imeto. Pri toa, ne smee da se gubi od predvid okolnosta deka so postojnoto polno ustavno ime na drzhavata (Republika Makedonija, Republic of Macedonia) koe e slozheno, samo po sebe se postignuva jasno razlikuvanje megju imeto na nashata drzhava i imeto na regionot Makedonija vo koj taa e locirana. Isto taka, vredi da se spomene deka vo izminative rechisi dvaeset i pet godini pregovori pod pokrovitelstvo na generalniot sekretar na ON, edinstveniot kompromis koj bil prifaten i od dvete strani, no vo razlichni momenti e promena na imeto na nashata drzhava vo „Republika Makedonija (Skopje)”, odnosno „Republic of Macedonia (Skopje)”, vo megjunarodnite (sevkupni) odnosi. Neodamna doznavme deka Grcija go dala ovoj predlog vo septemvri 1997 godina, a nashata drzhava pred NATO Samitot vo Bukuresht vo 2008 godina. Se razbira, prifakjanjeto od nasha strana vo 2008 godina beshe usloveno so potvrda na referendum.
Pishuva:
Toni Deskoski
