Vladite na Republika Makedonija i na Republika Bugarija gi ovlastija premierite Zoran Zaev i Bojko Borisov da go potpishat Dogovorot za dobrososedstvo. Negovata primena kje startuva po ratifikacijata vo makedonskoto i bugarskoto sobranie. Deklaracija za poddrshka na Dogovorot dade i bugarskoto Sobranie, za shto glasaa 206 od vkupno 240 pratenici.
Za VMRO-DPMNE i koalicija “Za podobra Makedonija”, dogovorot za dobrososedstvo so Bugarija vo vakva forma e shteten i negovata primena kje i nanese nepopravlivi shteti na idninata na zemjata. VMRO-DPMNE insistira deka vo Dogovorot treba da stoi formulacijata za makedonski narod i deka formulacijata za “makedonski jazik kako ustavna kategorija” ne e dovolno kvalitetna i ne soodvetstvuva na evropskite vrednosti.
Zaev: Dogovorot so Bugarija ja priblizhuva Makedonija kon EU i NATO i e vo soglasnost so nacionalnite interesi
Ovoj Dogovor e vo soglasnost so nacionalnite interesi na Republika Makedonija. Ovoj golem chekor – kako shto vprochem i navedovme vo Dogovorot, odgovara na interesite na narodite na Makedonija i na Bugarija.
Dogovorot e odraz na noviot duh na politiki od generacija politichari na deneshninata koi gradat mostovi, a ne rushat, koi podavaat race za da gi splotuvaat gragjanite, a ne vrtat grb za da gi delat. I jas kako premier i novata Vlada sme cvrsto resheni da vodime politiki koishto reshavaat problemi, a ne sozdavaat i ne begaat od niv.
Ovoj Dogovor za prijatelstvo, dobrososedstvo i sorabotka megju Republika Makedonija i Republika Bugarija, go usoglasivme, zatoa shto i od drugata strana imame prijatel i sosed so dobra volja da zatvorime prashanje shto nepotrebno odvlekuva vnimanie i energija namesto da gi nasochuva kon interesite na gragjanite na dvete zemji i nivnite narodi.
– Dogovorot e osnova za dobrososedstvo i prijatelstvo.
– Dogovorot kje pomogne za povrzuvanje vo patnata i gasnata infrastuktura megju dvete drzhavi. Kje ja unapredi razmenata na stoki, uslugi i kapital. Trgovskata razmena sega iznesuva 500-600 milioni evra. Zoshto da ne bide 1 milijarda evra?! Dava silen impuls na izgradbata na Koridorot 8, za shto, na samitot vo Trst, Makedonija dobi grant od EU od 70 milioni evra.
– Dogovorot ovozmozhuva carinski olesnuvanja i granichni olesnuvanja. Kje ja pottikneme i olesnime zaednichkata evropska idnina na mladite od dvete drzhavi, kako i ekonomskata sorabotka megju biznismenite, shto zaedno, kje pridonese kon ekonomski razvoj na drzhavite i pogolema blagosostojba na gragjanite.
– Isto taka, zastanuvame zaednichki protiv govor na omraza, nacionalizam ili kakvi bilo provokacii i se obvrzuvame deka zaedno kje ja sprechuvame nedobronamernata propaganda dokolku se pojavi vnatre vo drzhavite.
– Minatoto i istorijata, gi postavuvame kako temel na idninata, reche vo svoeto obrakjanje do makedonskata javnost premierot Zaev.
Dogovor za prijatelstvo, dobrososedstvo i sorabotka meѓu Republika Makedonija i Republika Bugarija
Republika Makedonija i Republika Bugarija (narekuvani vo ponatamoshniot tekst zaednichki “Dogovorni strani”),
Poaѓajќi od zaednichkiot stremezh za ponatamoshen razvoj na dobrososedstvoto, prijatelstvoto i sorabotkata meѓu dvete drzhavi,
Dlaboko ubedeni vo potrebata od razvoj na sorabotkata vrz osnova na meѓusebnoto pochituvanje, doverba, razbiranje, dobrososedstvo i zaemno pochituvanje na interesite na nivnite drzhavi ,
Veruvajќi deka seopfatniot razvoj i prodlabochuvanje na prijatelskite dobrososedski odnosi meѓu niv odgovara na interesite na narodite na Republika Makedonija i Republika Bugarija,
Ubedeni vo neophodnosta od zajaknuvanje na bezbednosta i mirot, sorabotkata i doverbata vo Jugoistochna Evropa,
Pozdravuvajќi go stremezhot na Republika Makedonija za integracija vo evropskite i evroatlantskite strukturi,
Veruvajќi deka konstruktivniot dijalog za site aspekti na bilateralnite odnosi, kako i za regionalni i meѓunarodni prashanja ќe pridonese za ponatamoshen razvoj na vrskite meѓu dvete drzhavi na ravnopravna osnova,
Potvrduvajќi go fundamentalnoto znachenje na Zaednichkata deklaracija od 22 fevruari 1999 g. vo odnosite meѓu dvete drzhavi,
Imajќi ja predvid zaednichkata istorija, koja gi povrzuva dvete drzhavi i nivnite narodi,
Pochituvajќi gi principite na Povelbata na Obedinetite nacii i dokumentite na Organizacijata za bezbednost i sorabotka vo Evropa, kako i demokratskite principi sodrzhani vo aktite na Sovetot na Evropa,
Se dogovorija za slednovo:
Chlen 1
Dvete Dogovorni strani ќe razvivaat sestrani odnosi pomeѓu sebe vo soglasnost so osnovnite principi na meѓunarodnoto pravo i dobrososedstvoto.
Chlen 2
1. Dvete Dogovorni strani ќe sorabotuvaat vo ramkite na Obedinetite nacii, Organizacijata za bezbednost i sorabotka vo Evropa, Sovetot na Evropa i drugi meѓunarodni organizacii i forumi.
2. Dvete Dogovorni strani ќe ja razvivaat sorabotkata pomeѓu sebe vo oblasta na evropskata i evroatlantskata integracija, nasochena kon uspeshna podgotovka na Republika Makedonija za nejzinoto pristapuvanje kon Evropskata Unija i NATO. Bugarskata strana ќe go spodeli svoeto iskustvo so cel da i pomogne na Republika Makedonija da gi ispolni neophodnite kriteriumi za chlenstvo vo Evropskata Unija i ќe ja poddrzhi Republika Makedonija za dobivanje na pokana za chlenstvo vo NATO soglasno soodvetnite odluki od sredbite na vrvot na NATO.
Chlen 3
Dvete Dogovorni strani ќe pomagaat za razvoj na sorabotkata meѓu drzhavite od Jugoistochna Evropa, za zajaknuvanje na razbiranjeto, mirot i stabilnosta vo regionot i pri realizacijata na regionalni proekti, kako del od procesot za sozdavanje na edinstvena Evropa.
Chlen 4
1.Dvete Dogovorni strani ќe odrzhuvaat kontakti i ќe ostvaruvaat sredbi meѓu pretstavnici na organite na drzhavnata vlast na razlichni nivoa za razvoj na prijatelskite odnosi i sorabotkata.
2.Dvete Dogovorni strani ќe pomagaat za odrzhuvanje na kontaktite meѓu lokalnite vlasti i graѓanite na dvete Dogovorni strani.
Chlen 5
Imajќi ja predvid nivnata geografska bliskost, dvete Dogovorni strani ќe se stremat da sozdavaat neophodni pravni, ekonomski, finansiski i trgovski uslovi za obezbeduvanje na najshiroko mozhno dvizhenje na stoki, uslugi i kapital. Tie ќe gi pottiknuvaat zaednichkite investicii i ќe obezbedat nivna zashtita.
Chlen 6
Dvete Dogovorni strani ќe go poddrzhuvaat zgolemuvanjeto na turistichkata razmena, kako i razvojot na soodvetni formi na sorabotka vo oblasta na turizmot.
Chlen 7
1.Dvete Dogovorni strani ќe gi proshiruvaat i usovrshuvaat transportnite vrski i komunikaciite meѓu niv, vkluchitelno vo ramkite na regionalnite infrastrukturni proekti.
2.Dvete Dogovorni strani ќe se stremat kon olesnuvanje na carinskite i granichnite formalnosti za patnicite i stokite, koi se dvizhat meѓu niv.
Chlen 8
1.Dvete Dogovorni strani ќe ja pottiknuvaat aktivnata i neprechena sorabotka vo oblasta na kulturata, obrazovanieto, zdravstvoto, socijalnata grizha i sportot.
2.Vo rok najdocna do tri meseci od vleguvanjeto vo sila na ovoj dogovor, so cel prodlabochuvanje na zaemnata doverba, dvete Dogovorni strani ќe formiraat Zaednichka multidisciplinarna ekspertska komisija za istoriski i obrazovni prashanja, na paritetna osnova, za da pridonese za objektivno i zasnovano na avtentichni i na dokazi zasnovani istoriski izvori, nauchno tolkuvanje na istoriskite nastani. Komisijata ќe podnesuva ednogodishen izveshtaj za svojata rabota pred vladite na Dogovornite strani.
3.Dvete Dogovorni strani ќe organiziraat so zaemna soglasnost zaednichki chestvuvanja na zaednichki istoriski nastani i lichnosti, nasocheni kon zajaknuvanje na dobrososedskite odnosi vo duhot na evropskite vrednosti.
Chlen 9
Dvete Dogovorni strani ќe pravat napori za slobodno rasprostranuvanje na informacii, preku pottiknuvanje i razvivanje na sorabotkata vo oblasta na sredstvata za javno informiranje so iskoristuvanje na mozhnostite na sovremenite informativni sredstva. Tie ќe se angazhiraat vo zashtitata na avtorskite i intelektualnite prava na tvorcite od dvete zemji.
Chlen 10
Dvete Dogovorni strani ќe ja unapreduvaat sorabotkata vo pravnata i konzularnata oblast i pokonkretno vo oblasta na graѓanskite, kaznenite i administrativnite prashanja, kako i za reshavanje na humanitarnite i socijalnite problemi na nivnite graѓani.
Chlen 11
1.Nitu edna od Dogovornite strani nema da prezema, pottiknuva i poddrzhuva dejstvija, nasocheni protiv drugata zemja, koi imaat neprijatelski karakter.
2.Nitu edna od Dogovornite strani nema da dozvoli nejzinata teritorija da bide iskoristena protiv drugata od organizacii i grupi, koi imaat za cel izvrshuvanje na subverzivni, separatistichki dejstvija i dejstvija koi se zakana za mirot i bezbednosta na drugata Dogovorna strana.
3.Dvete Dogovorni strani nemaat i nema da projavuvaat teritorijalni pretenzii edna sprema druga.
4.Sekoja od Dogovornite strani ima pravo da gi zashtituva pravata i interesite na svoite drzhavjani, na teritorijata na drugata Dogovorna strana, vo soglasnost so meѓunarodnoto pravo.
5.Republika Makedonija potvrduva deka nishto od nejziniot Ustav ne mozhe i ne treba da se tolkuva deka pretstavuva ili nekogash ќe pretstavuva osnova za meshanje vo vnatreshnite raboti na Republika Bugarija, so cel zashtita na statusot i pravata na lica, koi ne se drzhavjani na Republika Makedonija.
6.Dvete Dogovorni strani ќe prezemaat efikasni merki za sprechuvanje na nedobronamerna propaganda od strana na institucii i agencii i ќe obeshrabruvaat dejnosti na privatni subjekti, nasocheni kon pottiknuvanje na nasilstvo, omraza ili drugi slichni dejstvija, koi bi im nashtetile na nivnite odnosi.
Chlen 12
1.Vo rok od tri meseci od vleguvanjeto vo sila na ovoj Dogovor, dvete Dogovorni strani ќe osnovaat Zaednichka meѓuvladina komisija. Komisijata se ko-pretsedava od Ministrite za nadvoreshni raboti na dvete Dogovorni strani i vkluchuva visoki oficijalni pretstavnici na dvete Dogovorni strani.
2.Zaednichkata meѓuvladina komisija ќe odrzhuva redovni sredbi ednash godishno, so cel pregled na efektivnata primena na ovoj Dogovor, primena na merki za podobruvanje na bilateralnata sorabotka, kako i reshavanje na prashanja, koi se pojavile za vreme na ispolnuvanjeto na Dogovorot. Sekoja od Dogovornite strani mozhe, po potreba, da predlozhi organiziranje na dopolnitelni sredbi na Zaednichkata meѓuvladina komisija.
Chlen 13
1.Ovoj Dogovor podlezhi na ratifikacija soglasno ustavnite baranja na Dogovornite strani. Ovoj Dogovor vleguva vo sila na datumot na razmenata na ratifikacionite instrumenti na dvete Dogovorni strani i ostanuva vo sila za neopredelen vremenski period.
2.Ovoj Dogovor mozhe da bide izmenet so pismena soglasnost meѓu dvete Dogovorni strani. Izmenite se dogovaraat po diplomatski pat i vleguvaat vo sila vo soglasnost so stav 1 od ovoj chlen.
3.Sekoja Dogovorna strana mozhe da go raskine Dogovorot so ispraќanje na pismeno izvestuvanje do drugata Dogovorna strana. Dogovorot ќe prestane da bide vo sila edna godina po datumot na priemot na vakvoto izvestuvanje.
Chlen 14
Ovoj Dogovor, na nikakov nachin, nema da bide tolkuvan taka shto ќe protivrechi na bilateralnite i multilateralnite dogovori, chii strani se Dogovornite strani.
Potpishan vo………………. na ………………………… vo dva originalni primeroci, sekoj od niv na oficijalnite jazici na Dogovornite strani – makedonski jazik, soglasno Ustavot na Republika Makedonija i bugarski jazik, soglasno Ustavot na Republika Bugarija, pri shto i dvata teksta imaat ednakva vazhnost.
