Brojot na prijaveni govornici iznesuva povekje od 60, shto navestuva deka sednicata bi mozhela da trae i nekolku dena
Plenarnata sala na Sobranieto na Republika Makedonija vo ponedelnikot beshe polna kako retko koga. Rechisi site pratenici sednaa na svoite mesta, a lozhata beshe pretesna za site novinari i pretstavnici na diplomatskiot kor vo zemjata. Na dneven red pred pratenicite e Predlogot za pristapuvanje kon izmena na Ustavot na Republika Makedonija so nasoki za negovo izmenuvanje i dopolnuvanje podnesen od Vladata.
Premierot Zoran Zaev go obrazlozhi Predlogot na Vladata. Toj na opozicijata i ponudi prostuvanje i pomiruvanje na nastanite od 27 april 2017 vo zamena za glasanje za ustavnite izmeni so koi treba da se usvoi Prespanskiot dogovor.
Iako ne go upotrebi terminot “amnestija”, Zaev vo nekolku navrati povtoruvashe deka nudi „pomiruvanje i prostuvanje”.
– Ova e odlichna prilika, zastanuvajkji zaedno za Makedonija i za idninata na Makedonija, da si prostime i da se pomirime. Isprakjam poraka za pomiruvanje i prostuvanje za 27 april i nastanite shto se sluchija. Gi povikuvam pratenicite od levata strana da podadat raka kon pratenicite od desnata strana, i obratno.
Znam deka toa ima cena i podgotven sum da ja platam taa politichka cena. Politichari doagjaat i zaminuvaat no Makedonija i narodot opstanuvaat zasekogash. Nema drug nachin da se pomiri narodot ako nie ovde ne se pomirime, kazha premierot Zaev od sobraniskata govornica.
Negoviot nastap gi zbuni pratenicite od opoziciskata VMRO-DPMNE. Tie bea podgotveni so drugi argumenti da se sprotivstavat na ustavnite promeni.
Dali Sobranieto ima legitimitet za promena na imeto?
Pratenikot na VMRO-DPMNE, Ilija Dimovski, pobara tochkata za otvoranje na Ustavot da se simne od dnevniot red zatoa shto, kako shto reche, Sobranieto nema legitimitet nitu izboren nitu referendumski da vleze vo procedura na ustavni izmeni.
– Pri sostavot na ova Sobranie nitu edna politichka partija ili pratenik ne dale vetuvanje za promena na Ustavot so cel promena na ustavnoto ime. Koalicijata na VMRO-DPMNE napisha vo predizbornata kampanja deka nema da go dozvoli toa, a Koalicijata na SDSM veti deka nema da ima promena na Ustavot. Ova Sobranie nema izboren legitimitet da vleze vo ova procedura. Za promena na Ustavot ne postoi konsultateniven referendum, a i pokraj toa odlukata donesena na referendumot e zaodolzhitelna – reche Dimovski.
Sepak za negoviot predlog da se simne tochkata od dneven red glasaa samo 39 pratenici „za”, dodeka 67 pratenici bea protiv, so shto predlogot ne beshe izglasan.
Dnevniot red, pak, beshe izglasan so 71 pratenici „za” i 40 pratenici protiv so shto pochna sobraniskata rasprava.
Goran Misovski, od redovite na NSDP, istakna deka postojat dve mozhni scenarija – prifakjanje na dogovorot od Prespa, shto, spored nego, kje ovozmozhi vlez vo EU i vo NATO so garantiran identitet ili, pak, predvremeni parlamentarni izbori.
– Anketite gi imate i vie i nie i znaete deka koalicijata na SDSM kje pobedi na tie izbori. Ama zhelbata na Mickovski e da ve zameni vas i da postavi vo pratenichkata grupa negovi kolegi i prijateli – reche Misovski.
Toj poracha deka povikot na liderot na VMRO-DPMNE, Hristijan Mickovski, pretstavuva kvazipatriotizam i povik, kako shto reche, deka treba da jademe korenja.
– Jas ne go sakam toa, tuku sakam da ja vidam Makedonija vo drushtvo na najrazvienite i najbogatite drzhavi – istakna pratenikot od NSDP.
Tomislav Tuntev, koordinatorot na pratenichkata grupa na SDSM, istakna deka retko na koja generacija mozhe da ѝ se sluchi da bide svedok na momenti shto ja menuvaat istorijata.
– Ova e momentot za koj chekavme 27 godini. Za srekja ili za nesrekja, nie sme taa generacija na pratenici, koi mozheme da gi ostvarime nadezhta, zhelbite na generacija pratenici – reche toj.
Pratenikot od DUI, Artan Grubi, koj odluchi da se obrati na makedonski jazik na opozicijata ѝ poracha da ne se krie zad narodot i da ne misli na slednite izbori.
– Predizvikajte gi goliot populizam i neznaenjeto i zastanete na pravilnata i progresivnata strana – povika Grubi.
Koordinatorot na pratenichkata grupa na VMRO-DPMNE, Dragan Danev, povtori deka nema da glasa za promena na Ustavot.
– Jas ne sum ekspert po megjunarodno i ustavno pravo, no od razgovori so niv jasno e deka ovoj dogovor e shteten po makedonskite nacionalni interesi. Tochno e deka dogovorot gi otvora vratite kon NATO i obezbeduva izvesna idnina za vlez vo EU. I na nieden nachin ne sakav da vlijaam vrz odlukata na gragjanite na referendumot, bidejkji toa beshe prashanje za gragjanite i nivnite semejstva i idnite generacii. No, ovoj referendum i DIK go proglasi za neuspeshen i kako pratenik shto dal zakletva deka kje go shtiti Ustavot nemam ni mozhnost ni volja da glasam protiv gragjanite – reche Danev.
Toj mu zabelezha na premierot Zaev deka netransparentno go vodel procesot na dogovaranje so Grcija, bez konsultacii so opozicijata so shto se propushtila mozhnost za eventualen nacionalen konsenzus.
– Ovoj proces ne treba da zavrshi so predavnici i patrioti, tuku so pochituvanje na Ustavot i voljata na gragjanite – reche Danev.
Potpretsedatelot na Sobranieto, Vesel Memedi, gi povika pratenicite da dadat poddrshka za dogovorot so Grcija i za ustavnite izmeni i reche deka e nevozmozhno da se postigne podobar dogovor, shto beshe potvrdeno i od izjavite na megjunarodnite pretstavnici.
– Makedonija mnogu docni, tri decenii ne mozhe da reshi edno prashanje, koe e od zhivotna vazhnost. Za toa plakja golema cena, a so natamoshnoto prolongiranje cenata kje bide ushte pogolema. Toa go sakaat destruktivnite sili, koi shirat lagi, kleveti, sakaat anarhija i ne ѝ mislat dobro na drzhavata i sakaat anarhija. Za niv nieden dogovor nikogash nema da bide dovolno dobar zashto kje im ja skrati mozhnosta za natamoshno destruktivno funkcioniranje i za ostvaruvanje na lichnite interesi – istakna Memedi.
Pratenikot na VMRO-DPMNE, Zoran Ilioski, im poracha na pratenicite na SDSM da ne go stavaat vo zabluda narodot.
– Dosta gi manipulirate gragjanite deka se menuva referencata BJRM, kazhete deka se menuva imeto Republika Makedonija vo Republika Severna Makedonija. Za da ima svetla idnina ovaa drzhava treba da sednete i da srabotite neshto. Dosta go plashite narodot deka e kraj na svetot ako ne pomine dogovorot – reche Ilioski.
Brojot na prijaveni govornici iznesuva povekje od 60, shto navestuva deka sednicata bi mozhela da trae i nekolku dena.
