PO POVOD 65 GODINI DRZhAVEN ARHIV NA MAKEDONIJA
So novi deset dokumenti – kopii verni na originalot Drzhavniot arhiv na Makedonija go odbelezha jubilejot 65 godini od svoeto osnovanje.
Ova e treta serija kopii na znachajni dokumenti od povekje od 57 milioni dokumenti, zbirki, raritetni knigi i mikrofilmovi so nad 11 milioni snimki, koi se del od riznicata na Drzhavniot arhiv, reche ministerkata za kultura Elizabeta Kancheska-Milevska.
Vo suvenirnicite vo nadlezhnost na Ministerstvoto za kultura i vo Drzhavniot arhiv vekje mozhe da se nabavat ekskluzivni kopii na deset znachajni dokumenti, megju koi se Pismoto od rakovodstvoto na Vtoriot makedonsko-odrinski revolucioneren okrug do vojvodite Kocho, Tane, Leko i Pandil vo Lerinsko od 1905 godina, Potvrda za primena nagrada vo znak na blagodarnost za uslugi kon Makedonskoto osloboditelno delo na Georgi H. Mitrev, od Centralniot komitet na VMRO od 1925 godina, govorot na Panko Brashnarov po povod otvoranjeto na Prvoto zasedanie na ASNOM na 2 avgust 1944 godina, Reshenieto za makedonskata azbuka doneseno od Narodnata vlada na Federalna Makedonija, dadeno od Ministerstvoto za prosveta na Federalna Makedonija od 16 maj 1945 godina i Zakonot za himnata od 1946 godina.
Spored direktorot Filip Petrovski, Arhivot kje prodolzhi da objavuva vakvi kopii.
– Edicijata e vo zarodish. Poseduvame mnogu znachajni dokumenti koi mozhe da bidat od interes na javnosta, duri da stanat i nastavno-nauchni pomagala vo procesot na obrazovanieto – reche Petrovski.
Ova e treta serija kopii na Drzhavniot arhiv. Prviot del beshe objaven po povod Denot na nezavisnosta – 8 Septemvri minatata godina, a vtorata serija kopii bea promovirani vo januari.
– Nashata cel beshe preku ovoj proekt gragjanite da se zapoznaat so vazhni nastani od bogatata makedonska istorija – reche Kancheska-Milevska.
Dosega bea objaveni kopii od fragmentite od Evangelieto na Luka od 12 vek, Reshenieto za proglasuvanje na Ilinden – 2 avgust za naroden praznik na Makedonija, Reshenieto na ASNOM za zaveduvanje na makedonskiot jazik kako sluzhben jazik vo Makedonija, Zakonot za imeto na Narodna Republika Makedonija, Deklaracijata za megjunarodno priznavanje na Republika Makedonija kako suverena i nezavisna drzhava, odlomka od „Cveten triod”, crkovnoslovenski rakopis od krajot na 13 vek na pergament, Kartata na Makedonija od 1913 od poznatiot kartograf Dimitrija Chupovski i Makedonskata kolonija vo Sankt Peterburg.
