Odlukata za ukinuvanje na izmenite na Zakonot za pomiluvanje, so koi na pretsedatelot na drzhavata kje mu se dozvoli da pomiluva bez ogranichuvanje, kje bide donesena na narednata sednica na Ustavniot sud – na 16 mart, veli “Utrinski vesnik.
Ova e najbrzo donesena odluka vo istorijata na Ustavniot sud, bidejkji za nea ne se cheka ni rokot od 30 dena, kako ni mislenjeto od Sobranieto na Republika Makedonija, koe, pak, vo fazata na inicijativa za izmenite dade negativno mislenje, odnosno beshe protiv izmeni vo zakonot.
Inicijativata na 5 fevruarija podnese ohridskiot advokat Risto Kitevski, a na 24 fevruari Ustavniot sud so 5 glasa „za” i 4 „protiv” ja prifati i odluchi da povede postapka za ocenuvanje na izmenite na Zakonot za pomiluvanje, poteg shto predizvika protesti pred Sudot, na koi se baraa ostavki od pette sudii shto glasaa za, i kritiki od ekspertite i od megjunarodnata zaednica.
Pred dva dena beshe utvrden tekstot na reshenieto za poveduvanje postapka, a vekje v sreda, po nepoln eden i pol mesec, kje se donese i konechnata odluka.
So inicijativata se otvora mozhnost pretsedatelot na drzhavata neogranicheno da pomiluva lica osudeni za izborni izmami, pedofilija i dela protiv choveshtvoto, a kje mozhe i da abolicira obvineti lica ushte pred da pochne sudskata postapka.
Taa e podnesena neposredno po otvoranjeto na sluchajot „Titanik” od Specijalnoto javno obvinitelstvo vo koj osomnicheni se visoki funkcioneri vo VMRO-DPMNE za vmeshanost vo izborni neregularnosti.
Mnozinstvoto vo Ustavniot sud se kako pratenichka grupa
Poraneshniot pretsedatel na Ustavniot sud, Branko Naumovski koj raboteshe zaedno so chetvoricata od petminata sudii koi go dadoa svojot glas za poveduvanje postapka (n.z pettiot dojde na negovo mesto po penzioniranjeto), nema dilema dali negovite bivshi kolegi kje go poslushaat glasot na narodot i felata.
„Zarem mislite deka e sluchajno toa shto duri dvajca od ustavnite sudii (Gosheva i Josifovski) se zemeni od penzija”, prashuva Naumovski. Toj veli deka i vo vremeto koga bil pretsedatel, chetvoricata sudii funkcionirale kako pratenichka grupa, a ne kako sudii.
„Pred sekoja sednica se sostanuvaa i koordiniraa. Niv ne gi interesirashe nitu mislenjeto na profesorite, nitu na nivnite sovetnici, a ushte pomalku stavot na Venecijanskata komisija za oddelni prashanja”, se prisetuva Ivanovski.
Advokatot Igor Spirovski i poraneshen ustaven sudija e povnimatelen i ne saka da prejudicira, no veli: „navistina neznam kakva kje bide nivnata odluka, bi sakal da pochekame”.
MANU apelirashe Ustavniot sud da ne doleva benzin na ognot
Pretsedatelot na MANU, Taki Fiti, vo svoeto godishno ekspoze pred Akademijata, zboruvajkji za potrebata od politichki dijalog ja spomena i inicijativata na Ustavniot sud. „Neophodno e vo ramkite na politichkiot dijalog, politichkite partii, kluchnite institucii na zemjava i site drugi relevantni faktori da dejstvuvaat vo pravec na smiruvanje na sostojbite, na relativiziranje na animozitetot pomegju partiite, koj se zaostri do apsurdni i nesfatlivi razmeri, koj ja prodlabochuva polarizacijata vo site segmenti na opshtestvoto i vo pravec na iznajduvanje na razumni reshenija so „ladni glavi”, reche toj.
Vo sprotivnost, naglasuva akademik Fiti, sekoj nesoodveten chekor, seedno od koja strana doagja (kakov shto beshe sluchajot so inicijativata na Ustavniot sud za utvrduvanje na ustavnosta na Zakonot za pomiluvanje) znachi samo „doturanje benzin na ognot shto gori” i go doveduva vo prashanje miroto razreshuvanje na krizata preku iznaogjanje reshenija shto kje gi respektiraat osnovnite demokratski nachela i evropski vrednosti, kriteriumi i standardi.
