“Makedonija im pripagja na site Makedonci, bez razlika na religijata, nacijata i jazikot”, „Jas go razbiram svetot edinstveno kako pole za kulturen natprevar megju narodite”,
„Jas ne poznavam drug narod koj povekje stradal od predavstvata na svoite sinovi, kako makedonskiot”, – ova se samo del od citatite na najgolemiot makedonski revolucioner, deec na Makedonskata revolucionerna organizacija, apostol, ideolog, organizator i vodach na makedonskoto revolucionerno nacionalno-osloboditelno dvizhenje kon krajot na 19 i pochetokot na 20 vek, Gjorgji (Goce) Delchev.
I posle 115 godini, Makedonija go slavi najvlijatelniot revolucioner za samostojna makedonska drzhava, roden vo Kukush na 4 fevruari 1872, i tragichno zaginat vo selo Banica, Sersko na 4 maj 1903.
Delchev e plod na svojata epoha, koj go polozhi svojot zhivot za stremezhot na makedonskiot narod za slobodna i nezavisna drzhavnost. Izrasnat so ideite i iskustvata na evropskite i balkanskite revolucionerni demokrati, toj celiot svoj zhivot go posveti na makedonskata osloboditelna revolucija. Kako prosvetitel i revolucioner, ideoloshki i voen lider, Delchev e eden od najgolemite revolucioneri koi gi poznava Makedonskata istorija, vo borbata za samostojnost i drzhavnost.
Shkoluvan vo Kukush, Solun pri Gimnazijata “Sv Kiril i Metodij”, kako i pri Voenoto uchilishte vo Sofija, Delchev se smeta ne samo za revolucioner vo makedonskoto osloboditelno dvizhenje, tuku i za revolucioner vo nauchniot opseg na makedonskiot narod, koj pri razmena na literatura so socijalistichka sodrzhina, ja osoznal materijata i shirel preku socijalistichkite kruzhoci, poradi shto chestopati bil kaznet so iskluchuvanje od obrazovnite ustanovi i lishen od pravoto na oficerski chin.
Dodeka obrazovanieto mu pomognalo da ja sogleda porobenata polozhba na makedonskiot narod, so veruvanje deka “E neoprostivo za nas, izdignati duhovno povisoko, da trpime i chekame drugi da ne osloboduvaat,” Delchev ja osnova makedonskata vnatreshna revolucionerna organizacija. Negovata ambicioznost vo duhovnoto budenje i izdiganje na makedonskiot narod preku svojata uchitelska dejnost, kako i na negovata borbenost vo organizacija na revolucionerno dvizhenje i otpor protiv okupatorot vodeni so pomislata deka “Nema zoshto da gubime vera vo idninata…vo niv se krshtavame i nie i narodot,” se nachela na koi vo golema mera ja dolzhime slobodata koja ja uzhivame denes.
Vo chest na zalozhbata i zhrtvata koja Goce Delchev nesebichno ja ima polozheno za sloboda i nezavisnost na makedonskiot narod, Makedonskata Dijaspora go pameti, neguva i slavi negovoto delo.
