СStotina pleminja vo Amazonija gi „prezhiveale” shpanskata i portugalskata kolonijalna vlast, nikogash ne ja pochuvstvuvale, nitu denes imaat poim deka taa nekogash se sluchila. Vo Brazil zhiveat 67 vakvi pleminja, a do pred desetina godini se veruvalo deka gi ima 40.
Toa se t.n. nekontaktirani pleminja, koi ne se svesni deka nadvor od nivnata dzungla postojat drugi lugje, a kamoli deka tie lugje dostignale nivo na tehnoloshka sofisticiranost.
Navistina, nekoi pleminja bile ili se vo kontakt so vekje kontaktirani pleminja, no, generalno, ostanuvaat nesvesni za nadvoreshniot svet.
Vo rezervatite vlezot e zabranet
Vakvi pleminja ne zhiveat samo vo Brazil, tuku i vo drugi zemji od Juzhna Amerika, no vo Brazil prednichat, a gi ima i vo Indonezija, Papua Nova Gvineja. Pogolemiot del od niv brojat po stotina lugje, a ima i so po 30, pa duri i so samo pet pripadnici.
Chesto se sluchuva da bidat masakrirani vo sudirite so drugi nekontaktirani pleminja ili so bandite na nelegalnite drvosechachi, tragachite po zlato ili kriminalcite shto odgleduvaat droga.
Nivniot broj, ne samo na poedincite, tuku i brojot na takvite pleminja, varira zatoa shto se sluchuva neprijatelot da gi kole svoite soplemenci.
Tie zboruvaat izolirani jazici i po pravilo se zanimavaat so lov i sobiranje plodovi i zhiveat kako shto lugjeto zhiveele pred 10.000 godini.
Drzhavata vodi smetka kolku-tolku, pa sekojpat koga kje se otkrie pleme, taa ja odreduva teritorijata kako rezervat vo koj strogo e zabranet vlez. Toa ne pominuva lesno, bidejkji lokalnoto naselenie se buni, a kriminalcite i nelegalnite drvosechachi ne gi pochituvaat zabranite, iako brazilskiot ustav na site domorodni pleminja im garantira sopstvenost nad teritorijata kade shto tradicionalno zhiveat.
Kontaktot doveduva do shok, pa i do smrt
Koga avion kje preleta preku nivnite zhivealishta, tie dozhivuvaat kulturen shok. Chesto na „chelichnite ptici” odgovaraat so streli.
Mozhebi najtragichen primer e „Chovekot vo dupka” ili „Posledniot od svoeto pleme”, kako shto javnosta go narekuva liceto shto e posleden pripadnik na svoeto, sega izgubeno pleme. Ne se znae na koj jazik zboruval, a ni kako plemeto se vikalo. Poznato e samo deka prekarot go dobil po dupkite pronajdeni na sekoja lokacija vo koja zhiveel i koi gi koristel za fakjanje zhivotni ili se kriel vo niv. Dupkite bile dlaboki dva metra.
Prvpat za nego se doznalo vo 1996 godina, a vo 2007 godina brazilskata vlada mu dodelila osum iljadi hektari, a potoa ushte tri. I pokraj toa, vo 2009 godina toj e napadnat od „civiliziran chovek”, no se veruva deka prezhiveal.
„Chovekot vo dupka”, sekako, nema poim deka vladata se bavi so nego. Toj ne znae ni shto e drzhava, ni shto e svet, a ne znae ni deka Zemjata e trkalezna. Za nego Sonceto najverojatno e vzharen disk. No, toj znae da prezhivee vo dzungla, dodeka site nie bi bile mrtvi mnogu brzo ako sme na negovoto mesto.
Seto toa na nekoj nachin e fascinantno – stotina pleminja vo Amazonija denes zhiveat vo blago neznaenje za toa shto go pominal svetot vo poslednite 10.000 godini od istorijata.
Od ovie nekontaktirani pleminja vo Brazil, 16 zhiveat vo sojuznata drzhava Amazonas, sedum vo Rondonija, osum vo Pari, tri vo Mato Gros, dve vo Akra, i po edno vo Amapo, Maranjau, Roraimi, Tokantins, Gojas i Minas Zherais. Vo 2013 godina bilo objaveno deka postojat 104 lokacii na koi zhiveat takvi pleminja, no vo megjuvreme e vospostaven kontakt so 17 od niv, 26 lokacii se potvrdeni, a 78 se pod istraga.
Megju drugoto, postoi golem moralen problem okolu kontaktiranjeto so vakvite pleminja. Toa ne samo shto doveduva do shok i unishtuvanje na nivniot nachin na zhiveenje, namerno ili nenamerno, tuku mozhe da dovede i do smrt od zarazni bolesti na onie shto ne se imuni. Na primer, dve tretini od edno pleme vo Kolumbija po kontaktot vo 2003 godina umrele tokmu poradi toa. Ne mora da bide vo prashanje seriozna bolest, tie umiraat i od obichna nastinka.
