Bez razlika na nesoglasuvanjata, Rusija i Kina formiraat „Istochna Antanta”, koja mozhe da im se sprotivstavi na SAD i NATO, pishuvaat amerikanskite mediumi.
Kako shto pishuva „Hill”, Zapadot smeta deka vo odnosite megju Moskva i Peking ima mnogu prepreki koi nema da im dozvolat da napravat silen sojuz. Primer za toa se istoriskoto vzaemno neprijatelstvo i teritorijalnite sporovi, kako i rivalstvo za vlijanie vo Centralna Azija.
Sepak, kako shto naveduva Dzef Houn, nedoverbata kon politikata na SAD im ovozmozhuva da gi nadminat site tie sprotivnosti i da napravat vzaemno korisen dogovor. Komentatorot na „Hill” dodava deka glavna prednost na sorabotkata megju dvete zemji e toa shto niedna od niv ne pretstavuva egzistencijalna zakana za druga drzhava.
Tie nemaat namera da i go nametnuvaat edna na druga svojot drzhaven poredok, no se megjusebna konkurencija poradi suverenitetot nad odredeni teritorii i vo eksploatacijata na resursi.
Vo isto vreme Zapadot smeta deka iskluchivo negovite ideologii i negoviot poredok se ispravni. Osven toa, Houn napishal deka Rusija i Kina se poraneshni imperii koi sebesi se smetaat za „zhrtvi na igrite na zapadnite drzhavi”. Peking i Moskva sakaat da stavat tochka na amerikanskoto vladeenje na svetot i da obezbedat ekonomski rast i bezbednost na svoite drzhavi.
Toj gi povikal zapadnite zemji da obratat vnimanie na toj i natamu nedovolno cvrst sojuz. „Mozhebi e vreme da se postavi prashanjeto kolku mokjen kje stane sojuzot megju Moskva i Peking, a ne dali toj kje se sluchi”, zakluchil Houn.
