Osnovachot na internet resursot za obelodenuvanje na politichki skandali WikiLeaks, Avstraliecot Dzulijan Asanzh vo intervju za magazinot Society izjavi deka bil izneveren od francuskiot pretsedatel Fransoa Oland koga otkazhal da mu dade azil.
Spored Avstraliecot, pregovorite so koishto na Dzulijan Asanzh trebalo da mu bide odobren prestoj i azil vo Francija, so pretsedatelot Fransoa Oland, se vodele direktno megju dvajcata niv preku advokat, prenesuva AFP. Asanzh tvrdi deka prvichno francuskiot pretsedatel go uveril vo pozitivna odluka, i istovremeno se prashuva shto vlijaelo vrz Oland da go smeni stavot.
„Vo izvesna smisla negoviot (konechen) stav pretstavuvashe ‘nizok udar’. Mozhebi, toj sakashe da se pokazhe silen, no ne pred Francuzite, tuku pred SAD i Velika Britanija, koi baraa da im bide lojalen. Toa mozheshe da se stori javno otfrlajkji go baranjeto”, veli Asanzh.
Elisejskata palata vo petokot odbila da gi komentira za agencijata izjavite na Avstraliecot.
Shvedska vo avgust najavi deka se nadeva deka do krajot na godinava kje postigne dogovor so Ekvador za pravno sodejstvo, koishto kje im ovozmozhi na shvedskite obviniteli da go soslushaat Asanzh vo vrska so dvete obvinenija protiv nego podignati vo vrska so seksualno zlostavuvanje i siluvanje, za koi toj tvrdi deka se montirani sluchai poradi negovite politichki aktivnosti.
Asanzh od 2012 godina se krie vo ambasadata na Ekvador vo London, kade shto od ekvadorskite vlasti pobara politichki azil poradi strav deka shvedskite vlasti kje go ekstradiraat vo SAD kade shto bi mozhel da bide suden za objavuvanjeto na stoticite doverlivi dokumenti za vojnite vo Irak i vo Avganistan, kako i tajnite dopisi na amerikanskata diplomatija so neprijatni beleshki za mnogu svetski drzhavnici.
Vo juli godinava Dzulijan Asanzh preku stranicite na pariskiot dneven vesnik Le Monde mu se obrati na francuskiot pretsedatel Fransoa Oland so baranje da mu ovozmozhi steknuvanje politichki azil, no Elisejskata palata togash negirashe deka primila takvo baranje.
