Avstralija kakva shto ja znaeme i sakame, za samo tri decenii kje izgleda sosema poinaku, tvrdi eden od vodechkite prognostichari.
Kje imame stanovi so stakleni gradini vo koi zhitelite kje mozhat sami da odgleduvaat hrana, virtuelnata realnost kje bide „del od sekojdnevniot zhivot”, a shto se odnesuva do pomrachnite raboti, kje bide kraj na privatnost – sistemite za nadzor kje bidat instalirani vo telefonite, frizhiderite i mashinite za perenje. Barrie Barton, prognostichar i glaven istrazhuvach za Right Angle Studios, go angazhiraa da ja predvidi idninata na Avstralija vo 2049 blagodarenie na filmot Blade Runner 2049 – prodolzhenie na kultniot film Blade Runner. Negovata rabota gi revolucionirashe kluchnite avstraliski popularni mesta vkluchuvajkji go i kinoto Golden Age Cinema vo Sidnej, kako i rabotata na bankata Komonvelt na nejziniot izveshtaj Uvid vo idnite domovi. Davajkji ja svojata prognoza za toa kako Avstralija kje izgleda za 31 godina, Barton predviduva kakov zhivot kje vodime vo chetiri kluchni oblasti – tehnologija, odrzhlivost, zabava i dom. „Mnogu lugje mislat deka prognoziranjeto na idninata e nekakva mistichna aktivnost, no vsushnost stanuva zbor za logika. V predvid go zemavme porastot na naselenieto, gledavme kolku lugje zhiveat, ne samo vo Avstralija, tuku i vo nashite golemi gradovi i od 2049 godina brojkite neverojatno se golemi – nashite gradovi kje stanat mnogu pogolemi otkolku shto se sega. Ova ni pomaga da zamislime kakva idnina najverojatno kje vidime” – veli Barton. Spored podatocite na Avstraliskiot zavod za statistika, „populacijata na Avstralija na 30 juni 2012 godina iznesuvala 22,7 milioni zhiteli, spored proekciite, toj broj bi trebalo da se zgolemi na 36,8 milioni vo 2061 godina, a da dostigne megju 42,3 i 70,1 milioni vo 2101 godina.” Barton veli ako svetskite lideri ne reagiraat denes, odrzhlivosta na Avstralija „e majka na site problemi”, bidejkji nashata klima e „apokaliptichna” blagodarenie na nasheto iskoristuvanje na fosilnite goriva. „Izgleda kako polovina od planetata da gori vo ogan. Dokolku vednash ne pochneme podobro da se odnesuvame, i da prestaneme nesovesno da gi koristime resursite na nashata planeta, imame mozhnost da napravime sosema poinakva idnina.” Reche deka malku verojatno e oti kje ne cheka robotska idnina, no sekojdnevnite aparati kako mashinata za perenje kje stane „navistina pametna” i potencijalno poopasna.
Odrzhlivost
Nasheto najoptimistichko scenario e deka prirodata kje bide pomokjna. Vo zgradite na idninata, bez razlika dali stanuva zbor za neboderi so stanovi ili skladishta, na niv kje se naogja stakleni gradini so sistem za odrzhuvanje koi na zhitelite kje im davaat hrana bogata so hranlivi materii. Rastenijata se genetski modificirani za maksimalno vrzuvanje na jaglerodot, a urbanata sredina kje bide promeneta so golemi kolichini zelenilo. Sovrshenoto zemjodelsko zemjishte bi mozhelo da se naogja vo zatvoren, pomal razmer, a na nego bi mozhelo da raste bogatstvo na zelenilo so kontrolirana svetlina, temperatura, vlazhnost, kvalitet na vozduh i ishrana.
Tehnologija
Nema da bide nevoobichaeno vo 2049 godina da se vleze vo salon za avtomobili i pred bilo shto da kazhete, prodavachot vekje kje go znae vasheto ime, dali ste vraboteni i kolku zarabotuvate – osven ako svesno ne ste odbrale deka ne sakate toa da se otkrie. No, povekjeto od nas ne znaat kako se koristat nashite podatoci ili kako povtorno da se dobie kontrola nad niv. Toa shto navistina plashi koga stanuva zbor za idninata e toa shto uredite koi podole kje gi spomene kje bidat nekoj vid na „samonadzor”. „Vashiot pameten telefon znae kade ste, centarot koj go prepoznava vashiot glas slushna shto zboruvate, vashiot frizhider znae shto jadete, vashiot chasovnik znae kolku vezhbate… ova se vistinskite shpioni od idninata.”
Zabava
Do 2049 godina, vozrasnite kje porasnat na zabavi slichni na kompjuterskite igri i celosno kje bidat naviknati svetot da go gledaat so digitalen prekrivach. Vekje gledame mediumi koi sodrzhat sloevi na kontekstualni, interaktivni elementi za podlaboko iskustvo i vkluchuvanje, no ova vo 2049 godina kje bide sosema voobichaeno. Opasnosta e deka mozheme da staneme tolku vovlecheni vo ovie ubedlivi imaginativni svetovi shto kje zaboravime da posvetime vnimanie na toa shto se sluchuva okolu nas vo realniot svet.
Dom
Vo situacija vo koja prostorot e skapocen, sekoj element na dizajnot i parchinjata mebel mora dobro da se potrudat za da go zarabotat svoeto mesto. So iskluchok na edna ili dve raboti (kako shto se dizajnerski stolchinja vo nashata kompjuterski generirana sredina), sekoe parche mebel kje ima pameten interfejs shto kje vi go olesni zhivotot. Na primer, vashiot shifonjer kje go analizira kalendarot i vremenskata prognoza za da donese mudri odluki za toa shto da oblechete. Ova mozhebi zvuchi neverojatno, no nekolku tehnoloshki kompanii vekje rabotat na slichni prototipovi. Na godishniot Megjunaroden saem za potroshuvachka elektronika, Panasonic izraboti robot koja ja dipli oblekata i frizhider koj odgovara na glasovni komandi. Smiruva pomislata deka iako se chini oti tehnologijata vo 2049 kje bide mnogu ponapredna otkolku onaa shto denes ja imame, mnogu od toa shto go vrednuvame kje ostane isto. Ako vo ovaa vizija na idninata postoi neshto shto ne ni se dopagja, se ushte mozheme da go promenime.
