Iako po golemina na teritorijata e shesta na svetot, a po broj na zhiteli odvaj malku pogolema od poraneshna Jugoslavija, Avstralija odbiva da gi otvori vratite na se pogolem broj muslimanski begalci i taka barem malku da gi namali posledicite od sudirite vo koi i taa uchestvuva.
Avstraliskiot premier Malkom Trnbul pred nekolku dena gi povika svetskite lideri sobrani na samit na ON vo Njujork da go sledat primerot na Avstralija i so postroga kontrola na granicite da go onevozmozhat pregolemiot priliv na begalci i emigranti koi se zakana za stabilnosta na nivnite zemji. So toa, tvrdi Trnbul, kje se ovozmozhi podobar odnos na domashnite zhiteli kon begalcite zatoa shto obichnite gragjani ne bi se chuvstvuvale zagrozeni od nivnoto doagjanje. Megjutoa, avstraliskiot recept rechisi nitu edna razviena zemja na svetot ne bi mozhela da go primeni duri i da saka, zatoa shto ja nemaat taa srekja da se opkruzheni so more. So vakva prirodna prepreka mozhe samo da se pofali Velika Britanija, no i taa e povrzana so evropskoto kopno preku tunelot pod La Mansh, shto golem broj Britanci bi go zatrupale, koi se isplasheni od neodamneshniot golem bran na begalci.
Vtoro, i da mozhat, mnogu razvieni zemji ne bi ja sledele kontraverznata avstraliska politika kon begalcite. Zvuchi rechisi neverojatno bogata i razviena zemja kako shto e Avstralija da primi samo 13,750 begalci godishno. Na pochetokot na godinava, zemjata se obvrza deka kje primi i 12,000 begalci od Sirija i Irak, so toa shto dosega pristignale samo 3,532. Samo za potsetuvanje, Avstralija po povrshina e shesta najgolema zemja na svetot, vednash zad Soedinetite amerikanski drzhavi i Brazil, a sepak ima samo 24 milioni zhiteli. Od druga strana SAD imaat 324 milioni zhiteli, Brazil 209 milioni, shto znachi deka Avstralija vo najgolem del e celosno nenaselena.
Avstralija nadaleku e poznata po strogata kontrola na svoite granici i nepopustliviot tretman na onie koi vo zemjata se obiduvaat da vlezat ilegalno. Toa najgolema zasluga e na prethodniot premier Toni Abot, koj chestopati go kritikuvaa poradi nachinot na koj gi sprechuvashe ilegalnite vleguvanje vo zemjata. Negovata vlada gi presretnuvashe brodovite i gi vrakjashe, a onie koi odbivaat da se vratat, se nasochuvaa kon kampovite na ostrovite Christmas Island, Nauru i Manus, kade vo prosek minuva 456 dena. Tokmu ovie kampovi, koi za mnogumina potsetuvaat na zatvori i vo koi nivoto na kriminal i nasilstvo se osobeno visoki, se prichina poradi koja Avstralija e chestopati meta na kritiki na nevladini organiziacii koi se grizhat za dobroto na azilantite.
Zoshto Avstralija tolku se plashi od dojdencite koga e megju najrazvienite zemji vo svetot? Avstralija nema potreba, a ni mozhnosti, kako Germanija ili SAD, da vrabotuva golem broj lugje i taka postojano da ja zajaknuva svojata ekonomija, nivoto na nevrabotenost e okolu 5,6 odsto. Toa, spored ekspertite, mozhe mnogu brzo da se promeni, ako zemjata ja poplavi evtina rabotna raka, kako posledica na zgolemena imigranska kvota. Sekako, treba da se spomene i toa deka vo Avstralija godishno doagjaat okolku 300,000 migranti, odnosno privremeni rabotnici od Nov Zeland, Velika Britanija, EU i aziskite zemji. Site tie se konkurencija na avstraliskata rabotna sila i edna od prichinite poradi koi cenite na nedvizhnostite se mnogu visoki, i za prosechniot avstraliec se se pomalku dostapni.
Teshko e da se ochekuva deka vo dogledna idnina avstraliskata vlada kje ja promeni svojata politika kon doselenicite. Imeno, edna od dvete najsilni partii liberalite (partija na desen centar) i laburistite ( partija na lev centar) nema da rizikuvaat da go zagubat birachkoto telo poradi promeni koi mozhebi bi vlijaele na razvojot na zemjata na dolgi pateki. Toa shto dopolnitelno ja otezhnuva nivnata pozicija e toa shto glasanjeto na izbori e zakonska obvrska na site avstraliski gragjani, taka shto nitu edna partija ne se osuduva so svojata politika da otide premnogu levo ni premnogu desno, zoshto so toa bi rizikuvale da go zagubat najgolemiot broj na birachkoto telo nakloneto kon centarot.
Megjutoa vo poslednite nekolku godini brojot na onie koi ja poddrzhuvaat politikata na krajna desnica, se povekje raste. Megju niv najglasno e dvizhenjeto „Vratete ni ja Avstralija”, koe otvoreno se protivi na doagjanjeto emigranti i begalci od islamskite zemji, pod mototo deka muslimanite bi mozhele da ja „poplavat Avstralija”.
Fakt e deka vo 2006 godina vo Avstralija imashe samo 1,7 odsto pripadnici na islamska veroispoved a pet godini podocna toj broj se zgolemi na 2,2 odsto. Tokmu ovie brojki ne mozhat da gi namalat nivnite stravovi od verata „koja nikako ne se vklopuva vo avstraliskiot nachin na zhivot”.
Sepak, i pokraj privremenite i poedinechnite islamofobichni ispadi, kako i otpor kon doagjanje na se pogolem broj emigranti i begalci, Avstralija i ponatamu mozhe da se pofali deka e otvorena i multietnichka zemja, vo koja site imaat ednakvi prava. Toa na shto zemjata sepak treba poseriozno da poraboti e prevezemanje pogolem del od odgovornosta za voenite razoruvanja vo zemjite od Bliskiot istok, vo koi kako poddrshka na Amerika, uchestvuva i avstraliskata vojska. Na kraj na kraevite, da ne bea vojnite vo Irak, Libija i Sirija, svetot denes sigurno ne bi se soochuval so tolkav golem broj begalci za koi nikoj, pa duri ni Avstralija ne saka da prevzeme odgovornost.
Znachitelno golem broj Avstralijci se protiv doseluvanje na migrantite-muslimani
Rechisi polovina od Avstralijcite ja poddrzhuvaat idejata za voveduvanje na zabrana za priem na migranti muslimani vo Avstralija, a pomal procent se protiv vakvata merka, pokazhuvaat rezultatite od anketata na socioloshkiot centar „Isenshan”.
Kako shto javi DPA, spored ovaa anketa, 49 procenti od anketiranite Avstralijci se soglasuvaat so stavot deka Avstralija ne bi trebala da dozvoli doseluvanje na muslimani na nejzinata teriotija, a 40 otsto se protiv taa ideja.
Negativen stav kon priemot na muslimanskite migranti imaat 60 otsto od glasachite na vladejachkata konezrvativna Liberalno-nacionalna koalicija i 40 procenti od poddrzhuvachite na opoziciskata Laburistichka partija. So ovoj stav se soglasuvaat samo 34 otsto od glasachite na tretata po golemina politichka sila vo Avstralija, Zelenata partija.
Od onie koi ja poddrzhuvaat zabranata, 41 otsto smetaat deka muslimanskite migranti ne se integriraat vo avstraliskoto opshtestvo, 27 procenti deka pretstavuvaat potencijalna teroristichka zakana, a 22 otsto ocenuvaat deka muslimanite ne gi spodeluvaat nivnite vrednosti.
Anketata bila sprovedena na pochetokot na avgust so uchestvo na 1.000 lica.
