Ministerkata za nadvoreshni raboti na Avstrija Karin Knajsel izrazi zagrizhenost poradi aktuleniot razvoj vo Albanija i na Kosovo, odnosno porastot na brojot na begalci.
Taa istakna deka vekje so nedeli gi analizira izveshtaite na ambasadite na Avstrija koi ukazhuvaat na silen porast na brojot na begalci od tie zemji. Istakna deka emigraciite vo idnina sè pomalku kje bidat predizvikani od vojni, a sè povekje od toa shto „lugjeto doma ne mozhele da si sozdadat status”.
Emigraciite od severna Afrika i Bliskiot Istok, spored Knajsel, ne se predizvikani od vojni. „Ona shto situacijata ja pravi osobeno teshka e demografskiot razvoj”, istakna taa vo izjava za germanski Handesblat.
Za da se sovlada mozhniot nov bran neophodno e ushte mnogu da se napravi, smeta taa i dodade deka minatoto leto pokazhalo deka postoechkite kapaciteti ne se dovolni. Vladata na Avstrija poradi toa kje obezbedi da nema povekje nekontrolirani preminuvanja na granicata, bidejkji nikomu ne mu e vo interes da se povtori situacijata od 2015 i 2016.
Od druga strana pretsedatelot na Avstrija Aleksander van der Belen ne gleda nov bran begalci. Toj pri posetata na Amnesti interneshnal vo Avstrija kazha deka nikakov nov bran begalci ne ѝ pretstoi na Evropa. „Za tolkav broj ne mozhe ni da se zboruva”, istakna Van der Belen.
Avstrija zazema cvrst stav deka EU mora povekje da napravi za drastichno da se namali prilivot na emigranti vo Unijata. Avstriskiot kancelar Sebastijan Kurc izjavi deka vekje nekoe vreme se razgovara, i toa doverlivo, za formiranje centar za emigranti vo Evropa, no nadvor od granicite na EU. Listata na tie zemji ne e dolga, na nea e i Makedonija, a avstriskite mediumi ja istaknuvaat Albanija kako mozhna zemja za izgradba na toj centar. Kurc na toa odgovori kratko: „Kje vidime”.
