„GARDIJAN” OBJAVI ZASTRASHUVACHKI DOKUMENTI ZA AVSTRALISKIOT BEGALSKI KAMP
Nauru e najmalata ostrovska drzhava na svetot vo koja shto zhiveat pomalku od 10 iljadi lugje. Na posledniot popis od juni 2016-ta godina, na maliot ostrov se smesteni 442 begalci od koi 338 mazhi, 55 zheni i 49 deca. Vo drugiot kamp na ostrovot Manus bile smesteni 854 lugje od koi site se mazhi.
Povekje od 2.000 objaveni izveshtai od avstraliskiot kamp za azilanti na ostrovot Nauru gi otkrivaat traumite i maltretiranjata shto gi prezhiveale decata vo kampot. Dokumentite, objaveni od britanski „Gardijan”, gi otkrivaat seksualnite napadi, obidite za samopovreduvanje, maltretiranjeto na decata i uslovite vo koi zhiveat baratelite na azil pritvoreni od avstraliskata vlada, pritoa pretstavuvajkji slika na rutinsko nefunkcioniranje i surovost.
Analizite na dokumentite otkrivaat deka decata se mnogu zastapeni vo izveshtaite, pa vo povekje od polovinata od vkupno 2.116 izveshtai, ili 1.086 incidenti, se vklucheni deca, iako decata pretstavuvaat samo okolu 18 otsto od onie koi bile vo kampot vo periodot opfaten vo izveshtaite, od maj 2013 do oktomvri 2015 godina. Vo izveshtaite ima sedum izveshtai za seksualni napadi nad deca, 59 za napad nad deca, 30 za samopovreduvanje vo koi se vklucheni deca. Izveshtaite posochuvaat na dela na ochaj. Dokumentite pokazhuvaat kako avstraliskata vlada ne uspeala da odgovori na predupreduvachkite znaci i otkriva navodi za seksualni napadi vo koi chesto se vklucheni i deca, a koi nikogash prethodno ne bile otkrieni. Najosuduvachkite dokazi doagjaat od svedoshtva na vrabotenite vo kampot. Naveden e primer od septemvri 2014 godina, koga devojche si gi zashilo usnite, a eden chuvar ja videl i se smeel.
Golem broj barateli na azil na Nauru ne mozhele da go napushtat kampot vo periodot opfaten vo dokumentite. Na nekoi im bila dadeno dozvola za ednodnevno patuvanje, no tie bile sledeni za da se osiguri deka kje se vratat pred policiskiot chas.
Navodite za seksualni napadi, osobeno nad mladi zheni, se chesta tema vo dokumentite. Vo eden izveshtaj e navedeno deka baratelka na azil raskazhala deka i bilo kazhano oti e na lista napishana od strana na lokalnite chuvari, a na koja bile napishani samite zheni koi gi chekale. Taa dobila ponudi za zabremenuvanje koga kje izleze. Kulturen sovetnik od „Vilson sekjuriti”, kompanijata koja vrabotuva chuvari vo kampot, navodno i rekol na azilantka koja bila seksualno napadnata deka siluvanjata se chesti vo Avstralija i deka lugjeto ne se kaznuvaat. Taa istaknala deka chuvarot ja prashal dali imalo seksualen napad i zoshto ne vikala. Ima izvestuvanja deka vozachite na avtobusi pravele voajerski fotografii od zhenite vo kampot i gi koristele za masturbiranje.
Medicinskite eksperti postojano predupreduvale za mentalnite narushuvanja predizvikani od prodolzheniot pritvor. Eden mazh prashal kade mozhe da si kupi kurshumi za da najde nekoj da puka vo nego. Zhena naostrila moliv so zhilet i si gi isekla venite. Nauru e dom na pomalku od 10.000 lugje, a spored poslednite prebrojuvanja od juni, 442 lica, od koi 49 deca, se smesteni vo centarot za procesuiranje na baranjata za azil na ostrovot. Vo drugiot avstraliski centar na ostrovot Manus bile smesteni 854 lica, samo mazhi. Ovie dva centra ja chinat Avstralija 1,2 milijarda dolari godishno.
„Ova e samo del od problemot”
Dve agencii na ON i nekolku religiozni, medicinski i grupi za chovekovi prava pobaraa od avstraliskata vlada da go zapre stradanjeto na baratelite na azil i begalcite vo nejzinite centri nadvor od zemjata. Od UNHCR istaknaa deka se seriozno zagrizheni poradi navodite i deka site begalci i barateli na azil treba da bidat premesteni od Nauru vo humani uslovi. Grupa od 26 lica shto rabotele za „Spasete gi decata” objavi soopshtenie i istakna deka tie se avtori na golem broj izveshtai, no deka objavenoto e samo del od golemiot problem.
Direktorot za istrazhuvanje na „Amnesti interneshenel”, Ana Neistat, koja minatiot mesec tajno beshe da go istrazhi centarot, reche deka izveshtajot na „Gardijan” otkriva sistem na rutinsko nefunkcioniranje i surovost, koj e celosno osuduvachki za avstraliskite vlasti koi se obiduvale da odrzhuvaat prevez na tajnost. Avstraliskata Medicinska asocijacija povika na vospostavuvanje istrazhno telo, celosno nezavisno od vladata, koe vednash bi gi procenilo zdravstvenite i uslovite za zhiveenje na sekoe lice vo centarot.
Kako odgovor na dokumentite, avstraliskiot Oddel za imigracija i zashtita na granicite istakna deka golem del od izveshtaite za incidenti otslikuvaat nepotvrdeni navodi ili izjavi i tvrdenja.
– Toa se nedokazhani tvrdenja – istaknaa od Oddelot.
