Lekarite vo Avstralija povikaa na itni ispituvanja zatoa shto bakterija koja jade zhivo mesto mnogu se shiri i se zakanuva da prerasne vo vistinska epidemija, najalarmantna e sostojbata vo Viktorija.
Pojavata na chirot Buruli, kozhna bolest koja e karakteristichna za Afrika, se zgolemi za 400 otsto vo poslednite chetiri godini, predupreduvaat ekspertite. Infekcijata se pochesto se javuva vo sredini vo koi nikogash pred toa ja nemalo. Lekarite ne znaat kako preventivno da deluvaat i da ja sprechat zarazata. Samo minatata godina zabelezhani se rekordni 275 novi infekcii, shto e zgolemuvanje od 50 otsto vo odnos na 2016 godina. Ne e jasno zoshto chir, koj e karakteristichen za tropskite oblasti se pojavi vo Viktorija, odnosno vo oblast na umerena klima. Lekarite zatoa apeliraat do vladata itno da odobri sredstva za istrazhuvanje na ovaa pojava, zatoa shto strukata nema odgovor shto da ja dvizhi ovaa epidemija, nitu kako da se sopre.
Pogolemiot broj sluchai na ovaa bolest vo Afrika se povrzani so blizinata na mochurishtata i drugi vodeni sredini. No, vo Avstralija sluchaite chesto se povrzani so specifichni nachini na prenos, kako komarci, naveduva Andres Garchitorena, nauchnik od Institutot za istrazhuvanje i razvoj vo Francija i ekspert za Buruli Ulcera.
– Vo Avstralija se chini deka bolesta se shiri na kopno, dodeka vo Afrika na primer se shiri preku vodeni ekosistemi, veli Garchitorena.
Lekarite isto taka ne znaat zoshto simptomite se vloshuvaat, a doktor Garchitorena smeta deka mozhno e toa da e poradi razvivanje otpornost na antibitici.
– Teshko e da se sprechi bolest za koja ne se znae kako doagja do infekcija, veli glavniot avtor na studijata profesor Daniel Obrajan, sovetnik za zarazni bolesti.
Istrazhuvanjeto ukazhuva na alarmanten porast na novi sluchai na bolesta, lokalno poznati i pod nazivot Bairnsdel ulcer. Ovaa bolest se zabelezhuva vo Avstralija vekje 70 godini. Prvot sluchaj e zabelezhan vo 1948 godina.
Spored podatocite na Svetskata zdravstvena organizacija (WHO) vo Avstralija od 2013 godina se zabelezhuva porast na zarazata.
Buruli Ulcera e bolest predizvikana od bakterijata Mycobacterium ulcerans i rezultira so seriozni oshtetuvanja na kozhata i mekoto tkivo, se naveduva vo studijata. Bakterijata e del od istata familija organizmi koi predizvikuvaat tuberkoloza.
– Bolesta sozdava chirevi na takov nachin shto koga kje vleze vo vashata kozha, se razmnozhiva i proizveduva toksin, izjavi Garchitorena i dodava deka najchesto go zafakja masnoto tkivo. Iako se zabelezhani i smrtni sluchai od ovaa bolest, vo povekje sluchai ne e opasna po zhivot.
Spored doktor Garchitorena najchest ishod od bolesta, dokolku ne se lechi na vreme e invaliditet i amputacija na oshtetenite ekstremiteti.
Vo 2017 godina vo svetski ramki registrirani se 2206 sluchai na bolesta. Bidejkji ne e poznat nachinot na koj shto se prenesuva, se ushte nema preventivna strategija. Infekcijata mozhe da se lechi.
Bolesta prvo se pojavuva kako bezbolna otekotina i se pretvora vo chir vo rok od chetiri sedmici. Vo nekoi sluchai mozhe da gi zafati i koskite, predizvikvuajkji deformacii.
