Rekordniot priliv na begalci vo Germanija kje predizvika krupni ekonomski i demografski promeni vo taa zemja chie naselenie e se postaro, ocenuvaat eksperti.
Germanskata kancelarka Angela Merkel, isto taka, prethodno ovaa nedela predupredi deka rekordniot priliv na begalci kje ja promeni taa zemja koja sega ima 80 milioni zhiteli.
Germanija ochekuva ovaa godina da primi okolu 800 000 barateli na azil, shto e rekord vo Evropa, i znachajno povekje od 438 000 begalci kolku shto primila vo 1992 poradi vojnite na prostorot na poraneshna Jugoslavija.
Toa kje donese finansiski izdatoci i krupni promeni vo drushtvoto, rekol za javniot servis ARD sociologot Majnhard Migel i dodal deka e „teshko da se predvidi dali toa kje donese napredok ili neprifakjanje”.
Politkolog na Slobodniot univerzum vo Berlin Hajo Funke ocenil deka se raboti za golem predizvik i dodal deka promenite se neophodni vo povekje oblasti, od organizacija na prifakjanje vo uchilishta do kriteriumi za priem na imigranti ili obrazovanie.
Vo Germanija, megjutoa, naselenieto e se postaro i begalcite bi mozhele da doprinesat da se preobrati trendot na stareenje i smaluvanje na brojot na zhiteli vo taa zemja koi, spored procenkite na Evropskata komisija do 2060 bi mozhel da se namali na 70 milioni lugje, so isto taka golemo opteretuvanje na penziskiot sistem.
