Sonuvaat za podobar zhivot vo Germanija, Shvedska ili Holandija, no Francija e otsutna od listata za zhelbi na begalcite. Se postavuva prashanjeto zoshto vtoroto po golemina stopanstvo na EU, drzhava na koja nekogash se gledashe kako na vetena zemja za baratelite na azil, denes ne e interesna za begalcite.
„Francija ne e dobra za mojata idnina, a pokraj toa nema reputacija na zemja koja lesno dava dozvola za prestoj”, istakna 24-godishniot Edvard od Bagdad, chekajkji vo Stokholm brod za Finska.
Megju begalcite postoi ubeduvanje deka po pristignuvanjeto vo Francija znachi da se zhivee so meseci bez pokriv nad glavata, borba so birokratskite prechki i kontakti so sluzhbenici koi ne zboruvaat angliski.
Begalcite isto taka se zapoznaeni so ne tolku dobrata sostojba na francuskoto stopanstvo i nejzinite 3,5 milioni nevraboteni.
„Francija e dobra za poseta, no ne i da se raboti vo nea”, veli 26-godishniot Siriec Abdulrahman, koj stignal vo Shvedska.
Koga pred dve nedeli Fransoa Oland predlozhi da go olesni tovarot na Germanija, taka shto Francija bi prezela 1.000 begalci, tim na francuskata imigraciska sluzhba koj beshe praten vo Minhen uspeal da ubedi pomalku od 600 begalci srekjata da ja pobaraat vo Francija, iako im e veteno lesno dobivanje na dokumenti, mozhnost da im se pridruzhi semejstvoto i dozvola za prestoj za 10 godini.
Od izbivanjeto na gragjanskata vojna vo Sirija, od chetiri milioni begalci od ovaa zemja samo 7.000 dobile begalski status vo Francija.
Pariz veti deka vo slednite dve godini kje prifati ushte 31.000 begalci i raboti na zabrzuvanje na procesot za reshavanje na baranjata za azil i zgolemuvanje na smestuvachkite kapaciteti.
(Tanjug)
