Germanskata vlada kje pobara politichki promeni od turskiot pretsedatel Redzep Erdogan vo zamena za mozhna pomosh za stabiliziranje na turskata ekonomija.
Ova go najavi eden od chlenovite na germanskiot parlamentaren komitet za megjunarodni odnosi vo intervju za Blumberg.
„Imame zaednichki interesi vo odnos na migracionata politika, no isto taka imame golemi razliki”, rekol Jurgen Hart od Hristijansko-demokratskata unija (CDU) na kancelarkata Angela Merkel. Spored nego, Germanija saka Ankara da ja pochituva slobodata na mediumite, da gi oslobodi Germancite uapseni od politichki prichini i da se vozdrzhi od razgoruvanje na vojnata vo Sirija. Turskata valuta kriza osobeno se odrazuva vo Germanija – najgolemiot turski ekonomski partner i dom na rechisi 3,5 milioni turski zaednici. Bilateralnata trgovija pomegju Germanija i Turcija minatata godina iznesuvala rechisi 37 milijardi evra. Merkel i EU imaat potreba od blagosostojba na Turcija vo vrska so dogovorot za migracija, kade shto zemjata go sprechuva protokot na migranti vo Evropa vo zamena za suma od 6 milijardi evra.
I iako od oficijalen Berlin seushte da nema predlog za pomosh, bilateralnite odnosi gi istaknuvaat visokite oblozi na pretstojnata poseta na pretsedatelot Redzep Erdogan vo septemvri vo Germanija. Hart isto taka dade do znaenje deka prvoto mesto na Zapad, kon koe shto Turcija treba da se obrati ako saka poddrshka, e Megjunarodniot monetaren fond (MMF), a ne Germanija ili Evropskata unija.
Sepak prethodno ovaa nedela vladata na Merkel gi negirashe izveshtaite na vesnikot Der Spiegel deka germanskiot minister za finansii Olaf Sholc go povikal turskiot kolega Berat Albairak da pobara pomosh od MMF.
Turcija i Germanija znachitelno gi vloshija bilateralnite odnosi vo poslednite godini, po serijata drzhavni chistki na Ankara, posleden obid za prevrat vo zemjata od 2016 godina, za vreme na koj vo zatvor otidoa i nekoi germanski drzhavjani. Vo megjuvreme, Erdogan postojano gi kritikuvashe vlastite vo Berlin.
Sepak germanskata pokana za gostuvanjeto na turskiot pretsedatel na 28 septemvri pretstavuva zatopluvanje na odnosite i go naglasuva toa kako aktivnostite na amerikanskiot pretsedatel Donald Tramp na ekonomskiot front gi teraat dvete strani da gi preispitaat odnosite. Minatata nedela Merkel beshe domakjin i na bilateralna sredba vo chetiri ochi so ruskiot pretsedatel Vladimir Putin – prvata posle povekje od pet godini.
